Odeje, plenice in druga prekrivala zmanjšajo pretok zraka ter v vozičku ustvarijo kupolo vročega zraka, ki je lahko za dojenčka smrtno nevarna.
Ob visokih temperaturah starši otroške vozičke pogosto prekrijejo z odejo ali plenico, da bi dojenčka zaščitili pred neposrednim soncem. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da lahko s tem dosežejo ravno nasprotni učinek.
Prekrivalo ovira kroženje zraka, zato se temperatura v vozičku hitro zviša. »Vozičkov nikoli ne pokrivamo,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Za zaščito pred soncem priporočajo uporabo ustreznega senčnika. Sprehode z dojenčkom je najbolje načrtovati zgodaj zjutraj ali zvečer in se izogniti največji vročini.
Najbolj ogroženi v vročini so otroci, starejši in kronični bolniki
Vročina lahko prizadene vsakogar, vendar so nekateri prebivalci občutljivejši. Med najbolj ogroženimi so dojenčki in majhni otroci, starejši, nosečnice, osebe z oviranostmi ter bolniki s srčno-žilnimi in dihalnimi obolenji, sladkorno boleznijo ali boleznimi ledvic.
Večjemu tveganju so izpostavljeni tudi ljudje, ki živijo v podstrešnih, slabo prezračenih ali prenatrpanih stanovanjih. Previdni morajo biti delavci na prostem, rekreativni športniki in osebe, ki delajo v prostorih, kjer se zaradi delovnega procesa močno zvišujejo temperature.
Vročinski valovi so posebno izraziti v mestih, kjer asfalt in beton čez dan vsrkavata toploto, ponoči pa jo počasi sproščata. Zaradi tako imenovanega mestnega toplotnega otoka se telo ponoči težje odpočije od dnevne izpostavljenosti vročini.
Od dehidracije do vročinske kapi
Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči slabše počutje, dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče, izčrpanost in omedlevico. V najtežjih primerih lahko nastopi vročinska kap.
Ob znakih pregretja je treba osebo čim prej umakniti v senco ali hladen prostor in jo začeti hladiti. Ob sumu na vročinsko kap je treba takoj poklicati zdravniško pomoč. Nezavestni osebi tekočine ne smemo ponujati.
Nikogar, še posebej otroka, starejšega človeka ali živali, ne smemo nikoli pustiti v zaprtem parkiranem vozilu.
Prostore zračimo ponoči in zgodaj zjutraj
Stanovanja in druge prostore je priporočljivo zračiti ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa okna zapreti ter uporabiti zunanja senčila. Izklopiti je smiselno tudi električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj prostor dodatno segrevajo.
Če ti ukrepi ne zadoščajo, si lahko pomagamo z ventilatorji ali klimatskimi napravami. Ventilatorji pomagajo hladiti telo do temperature zraka okoli 35 stopinj Celzija, pri višjih temperaturah pa niso več enako učinkoviti.
Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru lahko zmanjša obremenitev telesa. Pomagajo še hladna prha, kopel in hladni, vlažni obkladki na glavi, vratu, rokah ali nogah.
Pijte tudi, preden začutite žejo
Telesno aktivnost na prostem je v vročini najbolje omejiti na jutranje in večerne ure. Priporočljiva so lahka, ohlapna oblačila in manjši obroki lahke hrane.
Posebno pomembno je redno uživanje tekočine, najbolje vode. Piti je treba tudi, ko še nismo žejni. Alkoholne pijače ter napitki z veliko sladkorja ali kofeina niso primerni, saj lahko povečajo izgubljanje tekočine.
Odrasel človek naj bi s pijačo običajno zaužil približno liter in pol tekočine dnevno, v vročini okvirno dva litra, ob telesnem naporu pa še več. Osebe, ki jim je zdravnik omejil vnos tekočine ali jemljejo zdravila za odvajanje vode, naj se o primerni količini posvetujejo z zdravnikom.
Pred soncem se zaščitite med 10. in 17. uro
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj se ljudje v času največje moči sonca, med 10. in 17. uro, zadržujejo v senci. Zaščitijo naj se s pokrivalom, sončnimi očali, primernimi oblačili in zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30.
V vročini je treba paziti tudi na pravilno shranjevanje hrane in zdravil. Hitro pokvarljiva živila naj bodo v hladilniku, zdravila pa shranjena pri temperaturi, ki jo določata proizvajalec in farmacevt.
