V sredo smo doživeli rekordno nizke temperature. Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pojasnjuje, da posledic zmrzali zaenkrat še ne morejo oceniti, a da bo škoda ogromna.
V tej ujmi so bili najbolj prizadeti sadjarji, nato tudi vinogradniki in vrtnarji. Zbornica poziva vse prizadete, da se obrnejo na svetovalne službe, ki so lahko v veliko pomoč.
Kmetijsko gozdarska zbornica bo nagovorila tudi vlado
Pirc dodaja, da bo zbornica pozvala vlado k sprejemu ukrepov, ki bodo nadomestili izpad pridelka, izobraževali in usposabljali pa bodo tudi kmete.
Pričenjajo tudi z ocenjevanjem škode po občinah, ocene pa bodo natančno prikazale kratkoročne posledice zmrzali. Dolgoročne posledice bodo vidne šele jeseni.
»Zdi se nam nedopustno, da so kmetje in podjetja zaradi birokratskih ovir ob pridelek in posledično prihodek,« je bil oster direktor Pirc.
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pa dodaja, da bodo vlado nagovorili predvsem v smeri oprostitve davka na denarne pomoči sadjarjem.
Poudarja, da je potrebno sprejeti interventni zakon za pomoč prizadetim deležnikom in uvesti programe namakanja.
Prizadeta je tudi Evropa, posebno škodo so utrpeli koščičarji
Pozeba se je na Štajerskem začela 5. aprila, traja pa že ves teden, vse do danes. To pomeni, da je vdor hladnega zraka trajal dolgo in na sadovnjakih povzročil hude posledice.
Vdor hladnega zraka pa ni prizadel le slovenskih sadjarjev, vinogradnikov in vrtičkarjev, s podobnim stanjem se srečujejo tudi drugod po Evropi.
Ugotovitve s terena na Ptuju, v Mariboru in Celju kažejo, da so najbolj poškodovane češnje, breskve, slive, marelice, orehi, višnje, leske, kostanji in jagode, ki so poškodovani kar od šestdeset pa do sto odstotkov.
Glavninska sadna vrsta je jablana, ki je bila poškodovana od petdeset do sedemdeset odstotkov, take odstotke si deli tudi hruška. Te številke nakazujejo, da bo škoda izpada sadja velika.
Ogromna škoda tudi v Pomurju, najslabše jo je odneslo Goričko
Miran Torič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ob tem izpostavlja, da so bili v sredo sadjarji še nekoliko optimistični.
Veliko škodo pa opažajo po včerajšnji pozebi, najslabše so jo odnesli koščičarji. Jablane in hruške so mraz prestale nekoliko bolje, a škoda je tudi na teh drevesih velika.
Posebno slabo stanje so zabeležili predvsem na Goričkem, kjer je bila nizka zračna vlaga. Na desnem bregu Mure je stanje nekoliko boljše, a na končno oceno bo treba počakati vsaj do junijskega trebljenja.
Na območju Pomurja je bilo oroševanih približno pet hektarjev površin, kar se je izkazalo za dobro. Na teh območjih je namreč zaenkrat stanje dobro.
A za oroševanje je nujno potrebna voda, ki pa je počasi zmanjkuje. Če torej ne bo padavin bo vode za oroševanje zmanjkalo, zato bo pa tudi ves trud zaman.
Na področju Bele krajine, Posavja in Dolenjske jim je zagodel še veter
Tudi območja Bele krajine, Posavja in Dolenjske so se soočala z močnim minusom temperatur, zagodel pa jim je še močan veter.
Andreja Brence, predstavnica kmetijske zbornice iz Novega Mesta, pove, da so si sadjarji pomagali predvsem z grelnimi napravami, saj nimajo dovolj vodnega vira za oroševanje.
Kot pravi, je bilo gretje na večini leg uspešno, a da bo škoda močno vidna. Delno uspešni so bili tudi z dimljenjem, še najbolje pa so jo odnesli jagodarji, ki so lahko svojega nasade pokrili z rastlinjaki.
Brencejeva opozarja, da na njihovih območjih teoretično ni mogoče pričakovati pridelka. Opaža, da se s takšno situacijo še niso spopadali in je izjemno kritična.
Na območju Ljubljane večinoma sto odstotna uničenost
Alenka Caf iz ljubljanskega zavoda pove, da je njihovo območje posebno klimatsko raznoliko. Imajo večinoma majhne kmetije in le dva večja nasada.
Na območju Lesnega brda so se soočali z minus štirideset stopinjami Celzija. Tam ni pomagalo niti oroševanje niti kurjenje bal.
Pove, da na njihovem območju niti en nasad ni ostal nepoškodovan.
Zahodna Slovenija se je s pozebo spopadala najdlje
Zahodni del Slovenije je bil žrtev pozebe že od 20. marca naprej. Mandlje, marelice in breskve je pobrala v celoti, saj so to zgodnje sadne vrste.
Pozebi so podlegli tudi koščičarji, ki so bili v poznem cvetenju, kar je zelo občutljivo obdobje sadnega drevja. Vasja Juretič iz območja zavoda Nove Gorice pove, da so jo še najbolje odnesle oljke.
Nekoliko boljšo sliko imajo v Goriških brdih, kjer se sicer obeta nekaj pridelka, a se škoda iz ure v uro slabša.
Na zahodu so zaenkrat največjo škodo opazili na breskvah, nektarinah, češnjah, hruškah, jablanah in slivah.
Hladilnice so polne, sadovnjaki bodo prazni
Predsednik strokovnega odbora Boris Orešek je izpostavil dolgoletni boj sadjarjev z vremenom. Letos so utrpeli prav posebno škodo, saj starega sadja še niso prodali zaradi epidemije, novega pa, kot kaže, ne bo prav veliko.
Od ruskega embarga sadja, do pozeb v letih 2016 in 2017, do obilne letine leta 2018, ko sadja niso mogli prodati. Zdaj se soočajo še s spomladansko pozebo in epidemijo, ki prodajo skorajda popolnoma zaustavi.
Starejše novice
