Štajerec je na bronasti kip več noči plezal z lestvijo in mu z rezilno žico odžagal glavo, dejanje pa je v mestu sprožilo močne odzive.
Novica, da je nekdo bronastemu kipu Josipa Broza Tita na osrednjem trgu v Velenju odžagal glavo, je pretekli teden v delu javnosti vzbudila presenetljivo močne občutke žalosti in nostalgije.
»Kaj nisem izjokal, da je to nemogoče. Ne vem, kaj moti. Tito je naš predsednik in je dober bil človek in vse to uredil, ampak to je tragična žalost. Mi smo jezni in razočarani,« je povedal mimoidoči na velenjskih ulicah.
Težko razumem mlade, da tako razmišljajo, pa razlaga 49-letni Velenjčan Miroslav Pačnik, ki so ga policisti minuli četrtek ponoči ustavili, medtem ko je v svojem terenskem vozilu prevažal glavo Titovega kipa.
»Vtipkajte preprosto besedno zvezo - Titovi zločini v internet, vzelo vam bo minuto časa, stvari pa vam bodo hitro jasne,« pravi Miroslav Pačnik.
Družina prejela grožnje
Razlaga Pačnik, ki sprva sploh ni želel razkrivati svoje identitete, a ko se je njegovo ime razširilo po družbenih omrežjih in je njegova družina prejela grožnje, si je, kot priznava, premislil.
»Sem jaz se čutil dolžen, da dam izjavo, da zaščitim svojo družino. Da pokažem širši javnosti, da ne gre za nekega psihopata, ampak za človeka, ki ga skrbi tudi za druge ljudi,v prvi vrsti za svoje otroke.«
»Delal« več noči
Na votli bronasti kip je splezal s pomočjo lestve, žaganja glave se je lotil z rezilno žico.
»Ni uspelo v eni noči, dejansko sem bil kar par noči tukaj. Velikokrat sem že obupoval, sem mislil, to ne more eden človek narediti,« razloži Pačnik.
Žalostno je, da moramo čakati 30 let in bomo še mogoče morali čakati 30 del, preden bodo kipe diktatorjev preselili v muzeje, še dodaja Pečnik, ki priznava, da to, kar je storil, ni vzorno dejanje, je pa želel z njim spodbuditi družbo, da se vpraša ...
»Vprašajmo se, kakšno sporočilo mi dajemo svojim otrokom, kako sporočilo dajemo mladim s temi spomeniki? Družbe, ki na vidna mesta postavljajo športnike recimo , otroci, mladina želi postati športniki.
Ki vnašajo umetnike, pesnike, kot nekaj dobrega, tudi mladi želijo to postati. Družba, ki na vidna mesta postavlja diktatorje, kakšno sporočilo je to, kaj bomo vzgojili kup diktatorjev na koncu? To je žalostno.«
Prostor za rudarje
Pačnik pa ni edini, ki meni, da simboli, ki poveličujejo komunizem, ne sodijo v center enega sodobnega evropskega mesta.
Po rudarski nesreči januarja letos, ki je vzela življenja treh rudarjev, so bili pozivi k odstranitvi, še toliko večji.
»Takrat pa je tudi bila ideja na občini, da bi se imenoval ta trg po rudarjih, in tudi oni si zaslužijo neki spomin na tole. Ampak nam je bilo to zavrnjeno, in vsem, ki živimo tukaj celo življenje, le vzklilo, da to pač ne more to tako biti.
Res teh spomenikov ni treba uničiti, lahko gredo v zgodovino, ampak to mesto je rudarsko mesto, rudarji imajo tukaj svoj prostor,« je dodal Velenjčan Andrej Jevšek.
Poleg neodobravanja in groženj so Pačniku številni izrazili tudi podporo, za kar jim je hvaležen. Posledice za dejanje, ki je hitro pritegnilo pozornost in zaokrožilo po spletnih omrežjih pa bo, kot pravi Pačnik, nosil sam, zglasiti se bo namreč moral pri preiskovalnem sodniku.
