Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni strokovnjaki opozarjajo, da demenca ni normalen del staranja.
V Sloveniji po aktualnih ocenah živi več kot 47.000 ljudi z demenco, še bolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da naj bi več kot polovica ljudi z demenco nikoli ne prejela ustrezne diagnoze.
Na to ob današnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni opozarjajo v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nevrologiji pri Zbornici – Zvezi.
Letošnji svetovni dan poteka pod geslom »Zgodnja diagnoza, boljša prognoza«, strokovnjaki pa ob tem poudarjajo, da demenca ni normalen del staranja.
Zgodnje prepoznavanje bolezni omogoča pravočasno diagnostiko in zdravljenje, boljše načrtovanje nadaljnje oskrbe ter podporo obolelim in njihovim svojcem oziroma oskrbovalcem.
Nova možnost zdravljenja Alzheimerjeve bolezni
Zgodnja diagnoza postaja še pomembnejša zaradi novih možnosti zdravljenja.
V Evropski uniji je odobreno zdravilo lekanemab. To Alzheimerjeve bolezni ne ozdravi in že izgubljenih sposobnosti ne povrne, lahko pa pri skrbno izbranih ljudeh v zgodnji fazi bolezni upočasni napredovanje kognitivnega upada.
Zdravljenje zahteva natančno diagnostiko, potrditev amiloidne patologije in ustrezno izbiro bolnikov. Potrebno je tudi redno spremljanje zaradi možnih neželenih učinkov.
Omejene diagnostične in kadrovske zmogljivosti
Na prihod novih možnosti zdravljenja se bo moral pripraviti tudi slovenski zdravstveni sistem.
Raziskava Eve Županič in sodelavcev iz leta 2026, ki pri oceni pripravljenosti Slovenije izhaja iz treh specializiranih centrov za obravnavo kognitivnih motenj (Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor in Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana), opozarja predvsem na omejene diagnostične in kadrovske zmogljivosti.
Nova zdravljenja bodo tako zahtevala dobro organizirano in pravočasno diagnostično pot ter ustrezno okrepitev večdisciplinarnih timov.
»Pomemben del večdisciplinarnih timov smo zaposleni v zdravstveni negi. Naša vloga se z novimi možnostmi zdravljenja še krepi,« poudarja Robert Rajnar, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nevrologiji pri Zbornici – Zvezi.
Medicinske sestre med drugim sodelujejo pri pripravi in izvedbi zdravljenja, spremljanju zdravstvenega stanja, zgodnjem prepoznavanju neželenih učinkov, zdravstveni vzgoji in koordinaciji obravnave.
Demenca ne prizadene le bolnika
Bolezen močno poseže tudi v življenje svojcev. Po navedbah sekcije za eno osebo z demenco v povprečju skrbijo še trije ljudje.
Dolgotrajna oskrba lahko za družino pomeni psihične, socialne in finančne obremenitve, zato strokovnjaki poudarjajo tudi pomen podpore neformalnim oskrbovalcem.
Pri tem izpostavljajo združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija, ki ljudem z demenco in njihovim svojcem zagotavlja svetovanje, izobraževanje, skupine za samopomoč, druženja Alzheimer Cafe, program Ne pozabi me, demenci prijazne točke in druge oblike podpore.
»Pomembno je, da zaposleni v zdravstveni negi te možnosti poznamo ter bolnike in svojce nanje tudi pravočasno usmerjamo,« pravi Rajnar.
Ob staranju prebivalstva je pričakovati, da bo demenca v prihodnje postajala še pomembnejši zdravstveni in družbeni izziv. V sekciji zato poudarjajo, da zgodnja diagnoza ne sme biti cilj sama po sebi, temveč začetek celostne obravnave.
»Pri obravnavi demence moramo ob napredku medicine vedno ohraniti v središču človeka, njegovo dostojanstvo in kakovost življenja,« zaključuje Rajnar.
