Med njimi so tudi mestne občine Maribor, Celje in Koper.
Ker v 23 občinah niso sprejeli občinskih prostorskih načrtov, po novem letu v teh občinah ne bi smeli več izdajati gradbenih dovoljenj. Ministrstvo za naravne vire in prostor je zato včeraj v javno obravnavo posredovalo spremembe zakona o urejanju prostora, s katerimi bi občinam kupili še dve leti časa.
Veljaven zakon o urejanju prostora občinam nalaga naj nove občinske prostorske načrte sprejmejo najkasneje do konca leta.
Po tem datumu namreč ne bodo več veljali stari prostorski načrti, nekateri še iz časov skupne države.
Mnoge občine namreč uporabljajo prostorske planske akte in prostorske ureditvene pogoje, ki so bili pripravljeni in sprejeti v letih od 1984 in 1990, oziroma njihove spremembe do uveljavitve zakona o urejanju prostora 1. januarja 2003 in sprejema strategije prostorskega razvoja Slovenije leta 2004.
Izdaja gradbenih dovoljenj brez občinskih prostorskih načrtov po 1. januarju 2025 ne bo več možna, kar bo po oceni ministrstva povzročilo veliko gospodarsko, družbeno in okoljsko škodo, piše Žurnal.
Gradbenih dovoljenj namreč ne bo mogoče izdati za nobeno vrsto gradnje in za nobeno vrsto objektov.
Brez občinskih prostorskih načrtov tri mestne občine
Občin, ki prostorskega akta še niso sprejele, je 23. Poleg treh mestnih občin Celje, Maribor in Koper so to še občine Beltinci, Bistrica ob Sotli, Bloke, Izola, Kobilje, Kozje, Kranjska Gora, Lenart, Lendava, Luče, Lukovica, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Piran, Puconci, Slovenska Bistrica, Solčava, Sveta Ana, Šmartno ob Paki, Štore.
Na ministrstvu so se zato odločili, da morebitno škodo preprečijo s predlogom sprememb zakona o urejanju prostora, ki bi določen datum za sprejem akta zamaknil za dve leti, še poroča Žurnal.
Stari plani niso več ustrezni
Stari prostorski načrti ne upoštevajo predpisov sprejetih po letu 1991 in omejitev, ki izhajajo iz zakonskega okvira, sprejeta z vključitvijo Slovenije v Evropski uniji, je ministrstvo zapisalo v obrazložitvi predloga.
Ker se upoštevanje varstvenih režimov preverja tudi v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, varstveni režimi sicer načeloma niso ogroženi, so pa podatki iz prostorskih aktov zavajajoči za številne investitorje, saj izkazujejo dopustnost gradnje tudi na območjih, kjer to ni več mogoče, so ocenili na ministrstvu.
Za nevestne župane predlagajo do pet tisoč evrov globe
Ministrstvo je v predlog novele zapisalo še nekaj varovalk, s katerimi želi zagotoviti, da bodo občine res sprejele prostorske akte. Med drugim so določili vmesne datume, do katerih morajo izvesti vmesne korake. Roki so usklajeni z iztekom mandatov trenutnih županov in mestnih svetov, je ministrstvo navedlo v pojasnilih.
Predlagane pa so tudi globe od 1000 do 5000 evrov za župana, ki teh nalog ne bo opravil.
