V Podravju s prekomerno težo že vsak tretji prebivalec, slabo kaže tudi našim otrokom

V razvitem svetu ima v povprečju kar polovica odrasle populacije prekomerno telesno težo. To so ljudje z indeksom telesne mase večjim od 25 kg/m2, od teh pa jih je četrtina celo predebelih, pri čemer imajo indeks telesne mase večji od 30 kg/m2.

Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog, ki je bila izvedena s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije v letu 2020, se v Sloveniji več kot 48 odstotkov moških in več kot 29 odstotkov žensk sooča s čezmerno telesno težo. 

Glede debelosti regionalno najbolj izstopajo Pomurje, Posavje in Jugovzhodna Slovenija.

Na četrto mesto po debelosti glede na statistične regije pa se je uvrstilo Podravje, kjer je debelih posameznikov 23,4 odstotka glede na že omenjeno raziskavo, na drugi strani pa ima v Podravju prekomerno telesno težo 39,7 odstotka prebivalcev, s čimer se uvrščamo na sedmo mesto med regijami.

Prekomerna telesna teža problem že pri otrocih

Prekomerna telesna teža in debelost se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljata že pri otrocih v osnovni šoli. Po podatkih Slofit ima neustrezno telesno težo 8,7 odstotka osnovnošolcev. 

Severovzhod Slovenije izstopa tudi po debelosti osnovnošolcev. V Podravju jih je s prekomerno telesno težo kar 10,3 odstotka, kar nas uvršča na četrto mesto po merilu regij v državi.

Največji delež osnovnošolcev s prekomerno telesno težo imajo v Pomurju, ki mu sledita Posavska in Zasavska regija, najmanj osnovnošolcev s prekomerno telesno težo pa je v Osrednjeslovenski regiji.

Že v osnovnih šolah težave z zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se otroci že v osnovnih šolah srečujejo z boleznimi, ki so posledica debelosti in jih v preteklosti pri otrocih nismo poznali: »To so zamaščenost jeter, sladkorna bolezen tipa 2, povišani lipidi, holesterol in druge.«

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevajo, da bi prispevali k spremembi debelilnega prehranskega okolja, v katerem se otroci nezdravo prehranjujejo zaradi velike ponudbe mastnih in sladkih živil, ki se tržijo tako v realnem kot digitalnem svetu.

Za ocenjevanje prekomerne telesne teže se najpogosteje uporablja indeks telesne mase

Za grobo ocenjevanje prekomerne telesne teže v populaciji sicer uporabljamo indeks telesne mase, ki pa je za oceno stanja pri posamezniku premalo natančen.

Indeks telesne mase je razmerje med telesno maso in kvadratom telesne višine. Stanje hranjenosti se glede na indeks telesne mase deli v šest kategorij:

• Do 18,4: podhranjenost,
• od 18,5 do 24,9: normalna hranjenost,
• od 25,0 do 29,9: čezmerna hranjenost,
• od 30,0 do 34,9: debelost I. stopnje,
• od 35,0 do 39,9: debelost II. stopnje,
• 40 in več: izredna debelost III. stopnje.

Prekomerna telesna teža in debelost sta opredeljeni kot prekomerno kopičenje telesne maščobe v telesu, kar lahko poslabša zdravje, do česar pride največkrat zaradi prevelikega energijskega vnosa na eni in premajhne porabe energije za gibanje na drugi strani, še pojasnjujejo na NIJZ

»Bolj uporabne so primerjave z rastnimi krivuljami, pri katerih pediater v okviru rednih pregledov sledi razvoj otroka in odstopanja od pričakovanega prehranskega statusa med rastjo in razvojem.

Pri oceni prehranskega statusa posameznika ugotavljamo, kakšna je sestava telesa in kakšno je razmerje med pusto mišično maso (katere pomemben del je mišičnina) in maščobno maso,« so za Sobotainfo pojasnili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.