Nekdanjo pedagoško delavko je huda bolezen pahnila v skrajno odločitev, ki naj bi se izvršila že marca.
Alenka Čurin Janžekovič je upokojena učiteljica in ravnateljica iz Prlekije, ki je se odločila svoje življenje končati s tako imenovano pomočjo pri samomoru.
Zadeva je v Sloveniji za zdaj še nezakonita, zato bo svojo življenjsko pot končala v Švici.
Pot brez povratka
Čurin Janžekovič od rojstva trpi za hudo in neozdravljivo boleznijo, zaradi katere ji razpadajo kosti in hrustanec. Kljub številnim operacijam in posegom so bolečine prevelike in zdaj pravi, da je pomirjena s to odločitvijo in da je pomirila tudi svoje najdražje.
Leta 2021 predstavila »poslovilno knjigo« z naslovom Sam bog naj jo bere, ki jo je po nareku zapisala Petra Škarja. Knjiga naj bi kmalu šla v ponatis, zanjo pa se je odločila, potem ko je dobila zeleno luč iz Švice in izvedela, da ji bo omogočeno zanjo dostojno slovo.
Knjiga s sporočilom za vse Slovence
Dejala je, da je s knjigo želela Slovencem predstaviti svojo izkušnjo in obenem v naši družbi odpreti razpravo o evtanaziji.
Udeleževala se je tudi predstavitev knjige in jih celo organizirala, na tem mestu pa se je lahko srečevala z enakomislečimi in radovednimi, a tudi z nasprotniki evtanaziranja.
Argumenti proti so po njenih besedah po navadi ponavljajoči se, ob tem pa ima občutek, »da se ljudje enostavno ne poglobijo v to, kaj to pomeni«.
Pri nas zakon o evtanaziranju (še) ni sprejet
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v Sloveniji še ni sprejet, Belgija, Nizozemska in Švica pa so le nekatere od držav, ki so že legalizirale pomoč pri samomoru. Podobno je v Kanadi ter devetih zveznih državah ZDA.
V Švici bo kot tujka za poseg morala plačati, domačinom to ni potrebno.
Čurin Janžekovič se zavzema tudi za to, da bi bil po sprejetju zakon o pomoči pri samomoru financiran s strani države.
Kot je povedala, verjame, da bi finančna vrednost zdravil, ki jih je do zdaj prejela, lahko pokrila ta »zaključek« življenja. To, kot je dejala, pa se ji zdi smiselno tudi zaradi razlik med revnimi in bogatimi.
Ali sploh upoštevati pomisleke v odnosu do evtanazije?
Eden najbolj relevantnih pomislekov je tisti, ki nasprotuje temu, da bi evtanazijo izvedli duševnim bolnikom, čeprav, je dodala, se tudi s tem ne strinja, le razume ga.
Alenka odhaja v Švico v začetku marca. Dva dni bo preživela v pogovorih z dodeljenim zdravnikom, ki preveri, ali se pacient resnično zaveda dejanja, tretji dan pa se izvede evtanazija oziroma pomoč pri samomoru.
