VIDEO: Posnetek, ki obelodanja grozljive razmere na prašičji farmi, javno dostopen

Društvo Projekt transparentnosti živalskih obratov je javno objavilo dokazni video s prašičjereje Ljutomerčan, ki prikazuje nehumano ravnanje z živalmi. 

Spomnimo ... Junija je na Facebooku zaokrožil posnetek grozljivih prizorov iz prašičje reje. Na posnetku skrite preiskave prašičje farme je možno opaziti tudi veliko umrlih mladičev, ki so ležali v fekalijah. Tudi več razkosanih trupel, odprtih ran prašičev in drugih neprijetnih prizorov.

Aktivisti Društva Projekt transparentnosti živalskih obratov so potrdili, da je posnetek nastal farmi Ljutomerčan iz Ljutomera.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je opravila inšpekcijski nadzor na prašičji farmi Ljutomerčan, a večjih nepravilnosti ni ugotovila. Ob tem so dejali, da so na posnetku prikazane kršitve zakonodaje s področja zaščite živali, a so dvomili v verodostojnost posnetka. Za določene dele namreč niso mogli potrditi, da so bili res posneti na omenjeni farmi.

Ker uprava za varno hrano pri preverjanju, ali posnetki prihajajo s farme Ljutomerčan, za pomoč ni zaprosila društva, ki je posnetke objavilo, se je to odločilo, da bodo objavili nov dokazni material. Tega so poslali upravi za varno hrano, od danes pa je javno dostopen tudi na spletu.

Slabo uro dolg dokazni video prikazuje ozadje posnetkov iz prvega, 16-minutnega filma, ki ga je društvo objavilo 24. junija letos. Ob tem posnetek vključuje še več posnetkov iz leta 2021 ter več posnetkov stacionarnih kamer.

Kot so zapisali, je video namenjen dokazovanju, da so posnetki nastali na farmi Ljutomerčan in da so prikazane razmere stalnica na tej farmi.

Video je sestavljen iz treh delov. V prvem delu so zbrani nekateri novejši posnetki iz leta 2021, ki pred tem še niso bili objavljeni. 

Razkrajajoča trupla in umirajoči pujski

Med drugim posnetki prikazujejo več neoskrbljenih ran, preležanin, poškodovanih parkljev in vnetih sklepov, druga vidno težka bolezenska stanja kot so prolapse rektuma in hernije, vneta in poškodovana vimena doječih svinj ter vnete genitalije, dlje časa razkrajajoče truplo pujska v pitniku, doječe svinje in več umirajočih pujskov.

V drugem delu so posnetki iz prvega, 16-minutnega filma, a tokrat takšni, da je notranjost farme lažje prepoznavna. 

Neprofitabilne pujse ubijali z metanjem ob tla

Tretji del je sestavljen iz posnetkov stacionarnih kamer, s katerih so opazna jutranja opravila rejcev. Opaziti je mogoče, da se v pripustišču na hodniku čez noč nabrane iztrebke iz roba kletk pometa nazaj pod telesa svinj, prikazano je tudi rutinsko ubijanje pujskov z metanjem ob tla. 

Stacionarna kamera je v kratkem času dveh zaporednih juter ujela metanje pujskov v tla s strani dveh različnih rejcev. Ni opaziti, da bi to početje rejci opravljali skrivoma, kar priča o tem, da je omenjen način ubijanja pujskov na tej farmi standardna in tamkajšnjim zaposlenim dobro znana praksa, so zapisali v izjavi za javnost.

Grozljive prakse prašičerejcev skrite javnosti, industrija krši zakonske standarde

V društvu pojasnjujejo, da je montaža posnetkov minimalna, zakrili so le snemalce, skrajšali nekatere stacionarne kadre, mestoma pohitrili zgolj z namenom poudarjanja kontinuitete posnetka. Z namenom varovanja identitete delavcev so jih prekrili s cenzuro.

Člani društva so v pojasnilu zapisali, da se jim zdi krivično in nesmiselno, da bi se na delavce gledalo kot na grešne kozle, saj imajo slednji najmanj odločevalne moči.

Poudarjajo, da je transparentnost nujen predpogoj za informiran diskurz o uporabi živali, četudi ta vključuje nenapovedan vstop snemalcev v rejo brez prisotnosti rejca.

Ne gre le za to, da so prevladujoče prašičerejske prakse skrite javnosti, industrija ob odsotnosti nadzora očitno krši celo minimalne zakonske standarde. »Mesna industrija dejanskega poteka proizvodnje ne želi kazati in povečini odklanja prošnje po neodvisni dokumentaciji.«

»Po poročanju snemalcev na Ljutomerčanovi farmi ni mrež za insekte, dezbariere so napolnjene z deževnico, v boksih nagnetene svinje pa ležijo v svojih iztrebkih in jedo iz umazanih pitalnikov,« so še zapisali v društvu in tako zavrgli očitke vodstva Ljutomerčana, da so s prihodom na farmo ogrožali biovarnost.

Pojasnili so še, da je obdobje snemanja na Ljutomerčanu zapisano v metapodatkih posnetkov, s katerimi razpolagajo. Na podlagi tega se lahko torej ugotovi, da so vsi posnetki nastali v letih 2020 in 2021.