Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je gostila okroglo mizo v sklopu projekta Športajmo in berimo, na kateri so spregovorili Tadeja Brankovič, Damir Čontala in Luka Žvižej, trener Rokometnega kluba Maribor Branik.
»Športajmo in berimo«, je ime programa za spodbujanje branja med mladimi športniki in športnicami. Svoje misli je mladim športnikom šolarjem predstavil tudi bivši rokometaš Luka Žvižej, danes trener Mariborčanov.
Olimpijca Tadeja Brankovič in Luka Žvižej ter Damir Čontala, trener Mure, so na včerajšnji okrogli mizi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota spregovorili pred zbranimi devetošolci in učenci prvega letnika športnega oddelka Gimnazije Murska Sobota.
Gre za enega od dogodkov v sklopu programa za spodbujanje branja med mladimi športniki, ki ima izhodišča v Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019 - 2030, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela decembra 2019.
Skoraj polovico registriranih športnikov šteje med 15 in 19 let
Ciljna skupina pri izvedbi nacionalnega programa so mladostniki med 15. in 19. letom starosti, ki večino svojega prostega časa namenijo športu.
To populacijo predstavlja več kot polovica vseh kategoriziranih športnikov v Sloveniji, skoraj 40 odstotkov vseh registriranih športnikov pri nas pa sodi v ciljno skupino programa.
Program je oblikovan v sodelovanju med ministrstvom za kulturo, ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Centrom za spodbujane bralne pismenosti v Mariborski knjižnici, Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije in Olimpijskim komitejem Slovenije.
Praktična izhodišča za oblikovanje programa predstavlja večletno sodelovanje Hokejskega drsalnega kluba Maribor in Mariborske knjižnice pri nagrajenem programu za uvedbo inovativnih storitev za uporabnike Hokejska bralna postava.
S knjigami do novega znanja
Luka Žvižej je znano rokometno ime. Enainštiridesetletni Celjan velja za eno od ikon celjskega kluba, nekdanji član Barcelone pa je globok pečat pustil tudi v reprezentanci, s katero je leta 2004 zaigral na olimpijskih igrah v Atenah.
S 702 goloma je še vedno najboljši strelec izbrane vrste, lani pa je zakorakal tudi v trenersko vode. Najprej na klopi matičnega Celja, v letošnji sezoni pa vodi člansko ekipo mariborskega kluba.
Za Mariborinfo je dejal, da kot trener pogosto bere strokovno literaturo, saj je, kot je priznal že na okrogli mizi, trenerska vloga povsem drugačna od igralske in zahteva precej novega znanja.
»Če povem po resnici, nisem veliko bral. Tudi takrat, ko je bilo treba, je bila to bolj nuja. Sem pa imel obdobje, ko sem bral malce več, se posvetil temu in poskusil, kako izgleda. Bilo mi je všeč.
V zadnjem času pa berem predvsem strokovne knjige in članke. To skušam izkoristiti, da pridobim čim več informacij, ki jih potrebujem v novi vlogi,« je starejši od bratov Žvižej dejal o svojih bralnih navadah.
Nabral veliko prigod za biografijo
»Seveda branje pomaga tudi pri javnem nastopanju. Z branjem dobiš besedni zaklad, znaš uporabljati besede, morda bolj steče tudi jezik. Situaciji primerno se je potrebno znati odzvati, tako da pride zelo prav,« pravi zgovorni Štajerec.
Olimpijec je na okrogli mizi dejal, da za razliko od nekdanje biatlonke Tadeje Brankovič, ki je lani izdala biografijo Peta olimpijada, v kateri je opisala boj z boleznijo in družinskimi težavami, še ne razmišlja o svoji knjigi, a bi bilo prigod zagotovo veliko.
Zabavnih dogodivščin v času igralske kariere ni manjkalo, saj je kot rokometaš prepotoval praktično celotno Evropo. Kako pa so si rokometaši pred leti krajšali pot na dolgih potovanjih?
»Na teh potovanjih smo imeli možnosti vsega. Imel sem soigralce, ki so redno in pridno brali, tudi najdebelejše knjige, do tistih, ki niso brali nič. Nekateri so brali predvsem revije in časopise.
Kasneje je prišlo obdobje filmov na dvd medijih in smo se zamotili s tem. Zdaj pa mislim, da ni težav, kako zapolniti čas na potovanjih. Se mi pa zdi, da je v redu, da kdaj primeš tudi za knjigo in si popestriš dogajanje.
Knjige imajo svoj čar. Če kdaj nisem mogel zaspati, sem pričel brati knjigo in po drugi strani že zaspal pa niti nisem vedel, kaj sem prebral,« je v smehu priznal Luka.
Sinova navaja, da branje postane vsakdan
Kot starš pa se je v preteklih letih preizkušal tudi v vlogi bralca pravljic sinovoma, ki sta zdaj že zakorakala v osnovnošolske klopi:
»Zdaj še posebej. Lani smo pričeli z branjem in pisanjem, zdaj pa že oba bereta sama, prej smo jima brali in ju skušali navajati na knjige. Žena je ljubiteljica knjig, veliko bere.
Otroka skušamo navajati na to, da to postane vsakdan. Pride prav, v knjigah dobiš besedni zaklad, veliko izveš iz njih, zgodbe iz filmov pa so v knjigah opisane drugače in si lahko sam ustvariš svojo podobo.«
Ob obeh sinovih pa kot rokometni »oče« bdi še nad mariborsko ekipo, v kateri je tudi nekaj mladih rokometašev. V mladosti je prednost pred šolo dal rokometu, tudi zato, kot je dejal, ker je bil primoran izbrati.
Kako pa kot trener v članskem rokometu gleda na usklajevanje športne kariere in šolskih obveznosti?
»Ne glede na to, da sem trener članske ekipe, imamo v moštvu tudi rokometaše, ki so še srednješolci, nekateri študirajo. Če se le da, damo prostor tudi šoli, še posebej, ko imajo obveznosti. Glede tega ni nobenih težav.
Skušam jim ustreči in iti na roko, ne vztrajam zgolj pri eni stvari. Disciplina in šport sta sicer pomembna, a to velja tudi za šolo, še bolj pa so pomembne navade in usklajevanje vsega tega. Če sta volja in želja, je časa dovolj za vse,« odgovarja Žvižej.
Ste v šolskih letih tudi vi usklajevali športne in šolske obveznosti?
