Arheolog, etnolog in antropolog Ivan Šprajc, rojeni Mariborčan, je v svojih znanstvenih raziskovanjih osredotočen na mezoameriško arheologijo in arheoastronomijo.
Velik del svoje kariere je posvetil raziskovanju civilizacije in kulture Majev, zato ga številni poimenujejo tudi kot resničnega Indiano Jonesa.
Veliko pozornost svetovne javnosti je vzbudil leta 2013, ko je z ekipo raziskovalcev našel majevsko mesto Chactún iz zadnjih stoletij prvega tisočletja našega štetja. O odkritju so tedaj poročali največji svetovni mediji.
Ekipa pod vodstvom slovenskega arheologa Šprajca je zdaj odkrila ostanke novega majevskega mesta.
Odkrili ostanke doslej neznanega mesta starodavnih Majev
Raziskovalna skupina pod vodstvom Šprajca je v tropskem pragozdu južne Mehike odkrila ostanke majevskega mesta, ki je bilo pred več kot 1000 leti pomembno središče, so sporočili iz ZRC SAZU.
Mesto, ki so ga poimenovali Ocomtun, kar v jeziku jukatanskih Majev pomeni »kamniti steber«, se nahaja v naravnem parku Balamku na polotoku Jukatan. Odkrito je bilo med raziskovanjem večinoma neraziskanega dela džungle.
Iskanje je potekalo med marcem in junijem, pregled območja so izvajali iz zraka s tehnologijo zračnega laserskega kartiranja.
Več piramidastih struktur, stebrov, trgi …
Najdišče Ocomtun ima osrednje območje, ki je na vzpetini, obdano je z obsežnimi mokrišči. Vključuje več piramidastih struktur, visokih do 15 metrov, je o odkritju povedal Šprajc.
Poleg piramidam podobnih zgradb, vključuje tudi kamnite stebre, tri trge z večjimi stavbamiin druge strukture, razporejene v skoraj koncentričnih krogih.
Šprajc je dejal, da je njegova ekipa našla tudi osrednje oltarje na območju bližje reki La Riguena, ki so bili morda zasnovani za skupnostne obrede, čeprav je potrebnih več raziskav, da bi razumeli kulture, ki so tam nekoč živele
Civilizacija Majev, znana po svojih naprednih matematičnih koledarjih, je obsegala jugovzhodno Mehiko in dele Srednje Amerike. Zaton je doživela še pred prihodom španskih kolonialistov v latinsko Ameriko.
Ocomtun je bilo najverjetneje pomembno regionalno središče tedanje majevske družbe, zaton pa je najbrž doživelo med 9. in 11. stoletjem, kar se sklada s časom propada majevske kulture v tej regiji.