Dela na zadnji etapi podaljška Ceste proletarskih brigad oziroma tako imenovani limbuški obvoznici napredujejo. Arsenovič napoveduje, da bo otvoritev konec avgusta.
Oktobra se je začela gradnja zadnje etape podaljška Ceste proletarskih brigad oziroma tako imenovane limbuške obvoznice.
Skoraj dva kilometra dolgo prometnico proti Limbušu in Rušam naj bi po prvotnih načrtih odprli konec junija, a kot kaže, bo prišlo do novega časovnega zamika.
»Otvoritev dela Limbuške obvoznice bo konec avgusta,« je včeraj povedal mariborski župan Saša Arsenovič.
Kot poroča rtvslo.si, naj bi podaljšek Ceste proletarskih brigad oziroma 11,6-milijonski projekt predali namenu do 30. avgusta.
Dela se bodo podaljšala zaradi nadaljevanja arheoloških izkopavanj na zadnjem, 840 metrov dolgem odseku. »Večina del bo končana do začetka julija, žal pa smo našli ostaline in na Kamenškovi ulici se izvajajo arheološke raziskave in s tega naslova bo prišlo do podaljšanja,« je za Rtvslo.si povedal Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji za infrastrukturo.
Spomnimo. Pri urejanju povezovalne ceste v Kamenškovi ulici so že pozimi naleteli na okostja iz 17. ali 18. stoletja, pod to plastjo pa so odkrili še najdbe iz rimske dobe.
Gradbena dela pri gradnji limbuške obvoznice so zato zaustavili, a takrat povedali, da večjih zamud ne pričakujejo. Po več mesecih mirovanja naj bi se arheološka dela po izpeljanem javnem razpisu nadaljevala prihodnji teden. Kar pa bo, kljub drugačnim napovedim, vplivalo na zamik del.
Naleteli na skeletne ostanke nekdanjega pokopališča
»Tekom arheološke raziskave ob gradnji nove navezovalne ceste vzdolž današnje Kamenškove ulice na novo povezovalno cesto iz smeri Limbuša proti Mariboru, so bile odkrite ostaline pokopališča ob nekdanji cerkvi sv. Kunigunde,« je za Mariborinfo pred časom pojasnila Mihela Kajzer z mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Pokopališče naj bi bilo dejavno približno do konca 18. stoletja, ko so tudi cerkev porušili in jo nadomestili z novo na vrhu Pekrske gorce.
Kot so pojasnili na mariborskem zavoda za varstvo kulturne dediščine najdbe se lokacija najdbe slučajno nahaja tudi na robu zavarovanega območja z ostalinami rimskodobne vile rustike, v katere ruševine je bila veliko kasneje umeščena omenjena pokopališka cerkev.
»Pred gradbeno izvedbo točne lokacije cerkve in širšega območja vile rustike nismo poznali, zato so bile najdbe v tem obsegu presenečenje,« je razložila Kajzer.
