Občinska zadolženost bi se lahko v prihodnjih letih po napovedih Arsenoviča občutno zmanjšala, predvsem zaradi sprememb pri financiranju projekta Centra Rotovž.
Mariborski mestni svetniki bodo v četrtek odločali o predlogu proračuna Mestne občine Maribor za leto 2027, ki je težak 233,2 milijona evrov. Dokument predvideva več kot 80 milijonov evrov investicij, med največjimi projekti pa so nadaljevanje gradnje Zdravstvene postaje Tezno, dokončanje Centra Rotovž, vlaganja v cestno infrastrukturo ter prenove šol in vrtcev. Občina želi proračun sprejeti še pred lokalnimi volitvami, da bi se izognila začasnemu financiranju v začetku prihodnjega leta.
Mestna občina Maribor v predlogu proračuna za leto 2027 predvideva možnost zadolžitve do 25 milijonov evrov, vendar na občini poudarjajo, da gre zgolj za najvišji možni znesek, ne pa za dejansko načrtovano zadolževanje.
Župan Saša Arsenovič je izpostavil, da bi se lahko občinska zadolženost v prihodnjih letih celo občutno zmanjšala, predvsem zaradi sprememb pri financiranju projekta Centra Rotovž.
»Mi smo v letu 2025 lahko vzeli kreditov za približno 24 milijonov evrov, mestni svet je odobril 24 milijonov, potem pa smo se zadolžili za 6,3 milijona evrov manj, ker smo bili uspešni pri uvrstitvi projekta Rotovž v tako imenovano varnostno mrežo, iz katere smo dobili 6,7 milijona evrov,« je pojasnil Arsenovič.
Pri Rotovžu pričakujejo sprostitev več kot 20 milijonov evrov
Po njegovih besedah bo še večji učinek sledil leta 2027.
»Takrat se bodo sprostila sredstva, ki so zdaj zaprta s kreditom, finančna konstrukcija v višini 20,7 milijona evrov, prav tako za Rotovž. To pomeni, da bo povprečna zadolženost na prebivalca padla iz približno 1000 evrov na okoli 800 evrov,« je dejal.
Ob tem se je zahvalil ministrstvom, ki sodelujejo pri projektu, in poudaril, da je za dokončno izvedbo potrebna še potrditev zadnjih administrativnih korakov.
Po njegovih besedah bo občina po sprostitvi sredstev lahko že odobrena kreditna sredstva namenila drugim razvojnim projektom ali pa se za njihovo koriščenje sploh ne bo odločila.
»To pa je odvisno od razmisleka v letu 2027 ter od odločitev mestnih svetnikov in župana. Hočem samo povedati, da se bo v resnici zadolženost leta 2027 zmanjšala za skoraj 21 milijonov evrov glede na podatek, ki je zdaj viden v proračunu,« je poudaril.
Občina si pušča finančni manevrski prostor
Vodja Urada za finance in proračun Alenka Tovornik je pojasnila, da občina pri pripravi proračuna vedno načrtuje zgornjo mejo možnega zadolževanja, kar pa še ne pomeni, da bo ta znesek tudi dejansko izkoristila.
»Zato vedno poudarjamo, da gre za maksimalni možni znesek po odloku. Vsako leto smo pri tem zelo previdni. Lani smo od možnih 24 milijonov evrov dejansko najeli 17,6 milijona evrov kredita, kar se seveda pozna tudi v proračunih za naslednja leta,« je dejala.
Dodala je, da si občina s tem ustvarja okvir, znotraj katerega nato išče različne finančne vire za izvedbo projektov.
»Vzamemo si okvir, v katerem potem iščemo finančne vire. Z ničimer pa se ne zavežemo, da bi dejansko vzeli celoten znesek,« je poudarila.
Pri novih kreditih izbrali fiksno obrestno mero
Arsenovič je izpostavil tudi odločitev občine glede načina zadolževanja. Po njegovih besedah so se pri novejših kreditih odločili za fiksno obrestno mero, kar se po trenutnih razmerah na finančnih trgih kaže kot dobra poteza.
»Tudi pri novem zadolževanju smo šli na fiksno obrestno mero. Sedanje odločitve Evropske centralne banke in gibanje obrestnih mer kažejo, da smo dobro razmišljali. Tako bomo plačevali manj obresti, kot če bi se odločili za variabilno obrestno mero,« je dejal župan.
