Sindikati so za referendum doslej zbrali 26.455 verificiranih podpisov, ob tem pa opozarjajo na težave pri zbiranju in pritiske.
V sindikalnih centralah so doslej zbrali 26.455 verificiranih podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Za razpis referenduma jih potrebujejo najmanj 40.000, podpise pa bodo zbirali do 5. oktobra.
V Mariboru je bilo do petka, do 13. ure, oddanih 1713 podpisov, na Ptuju pa 582. Nekateri elektronsko oddani podpisi po navedbah sindikatov še čakajo na verifikacijo.
Menijo, da gre za razkroj Slovenije
Sindikati kampanjo vodijo pod sloganom »Referendum proti razkroju Slovenije«. Poudarjajo, da razvoju države ne nasprotujejo, problematične pa se jim zdijo rešitve, ki bi po njihovem mnenju lahko poslabšale položaj zaposlenih in zmanjšale sredstva za javne sisteme.
»Mi smo za razvoj Slovenije, smo pa proti razvoju Slovenije, ki bi kratil in slabšal kvaliteto življenja, ki bi ogrožal pokojnine, ki bi ogrožal subvencije za vrtce, prehrano, ki bi ogrožal zdravstvene storitve, in seveda, ki bi ogrožal redne zaposlitve mladih,« je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.
Opozarjajo tudi, da še vedno niso dobili jasnega odgovora, kje bi država nadomestila izpad prihodkov, ki bi ga po njihovih navedbah prinesla njegova uveljavitev. Bojijo se, da bi se to lahko poznalo pri financiranju zdravstva, pokojnin in drugih javnih storitev.
Sindikati opozarjajo na pritiske in diskreditacije
Pomemben del sindikalnih očitkov se nanaša tudi na dogajanje med samim zbiranjem podpisov za referendum. Opozarjajo na diskreditacije, osebne napade in očitke, da naj bi z zavzemanjem za referendum delovali politično.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je pri tem izpostavil, da zakon javno podpirajo tudi delodajalske organizacije, medtem ko se po njegovem mnenju politično delovanje očita predvsem sindikatom.
»Kako je mogoče, da nas poskušajo proglasiti, da delujemo politično, če počenjamo nekaj, zaradi česar smo pravzaprav nastali, da branimo temeljne vrednote, ki so za vse zaposlene v tej državi pomembne,« je dejal.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je prav tako opozoril, da se razprava po njihovem mnenju odmika od vsebine zakona.
»Žaljivka ni argument, diskreditacija ne zapolni luknje v pokojninski blagajni, in napadi na sindikate ne odgovorijo na vprašanje, ki ga sindikati vedno znova postavljamo: kdo bo plačal račun interventne zakonodaje?« je dejal.
Podobno meni predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber, ki opozarja, da po njegovem ne gre več zgolj za odnos do sindikatov, ampak tudi za vprašanje pravice ljudi do odločanja.
»Bolj kot napad na sindikate to razumem kot napad na pravico do odločanja. Mislim, da bi se tega morali zavedati vsi. To ni zgolj napad na nas,« je povedal.
Opozarjajo tudi na težave pri oddaji podpisov
Ob tem sindikati opozarjajo tudi na težave pri elektronski oddaji podpisov. Po njihovih navedbah jim ljudje še vedno sporočajo, da imajo pri tem tehnične težave, zaradi česar se nekateri odločijo za fizično oddajo podpisa na upravni enoti.
»Vprašanje, ki se nam postavi, je, ali je dejansko bilo vse storjeno za to, da bi se tehnične težave odpravile. To je vprašanje, od katerega tudi pričakujemo odgovor pristojnega ministra,« je dejal Zorko.
Posebnost zbiranja v Mariboru je bila tudi lokacija stojnice. Kot so pojasnili, je bila ta prvih 12 dni postavljena približno 300 metrov od vhoda v upravno enoto, le v zadnjih nekaj dneh pa so jo lahko prestavili bližje vhodu.
Kaj jih pri zakonu najbolj moti?
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je med najbolj problematičnimi rešitvami izpostavil spremembe na področju upokojevanja, varnosti in zdravja pri delu ter položaja samozaposlenih.
Kot je pojasnil, zakon določa avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev, nadaljevanje dela pa bi bilo mogoče le s soglasjem delodajalca. Kritični so tudi do rešitev za normirane samostojne podjetnike, saj menijo, da bi lahko dodatno spodbujale prekarne oblike dela.
»Zakon močno posega v pravice delavk in delavcev, zlasti starejših, zlasti tistih, ki so zgodaj začeli delati, zmanjšuje raven varnosti in zdravja pri delu in spodbuja prekarna delovna razmerja,« je povedal Počivavšek.
Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Evelin Tožbar je opozorila še na rešitve, ki jih zagovorniki zakona predstavljajo kot ugodnosti za prebivalce.
Kot primer je navedla znižanje davka na dodano vrednost za hrano, pri čemer po njenih besedah ni zagotovila, da bi se nižji davek dejansko odrazil tudi v nižjih cenah na trgovskih policah. Podobno je opozorila pri nižji obdavčitvi najemnin.
»Mi nikomur ne govorimo, kako mora na referendumu glasovati. Zahtevamo samo nekaj zelo preprostega: da imajo ljudje pravico slišati celotno zgodbo. Koristi in slabosti, dobitnike in poražence, danes in jutri,« je poudarila.
Zakon sicer med drugim vključuje znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila in možnost začasnega znižanja davka na dodano vrednost za del energentov, prinaša rešitve na področju malega gospodarstva in normirancev ter uvaja kapico na socialne prispevke.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V državnem zboru je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
