Nova študija, za katero je zaslužen štajerski arheolog, kaže, da je majevski koledar pravzaprav še veliko starejši, kot smo domnevali.
Majevski koledar velja za enega najstarejših na svetu, Maji pa za odlično podkovane v astronomiji. Poleg tega jih poznamo tudi kot genialne matematike, ki so iznašli ničlo.
Maji so staro ljudstvo, ki je živelo (in naj bi še živelo) v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki. So eno od mezoameriških predkolumbovskih civilizacij s tritisočletno tradicijo. Majevske elite so bile pismene, razvile pa so kompleksen sistem hieroglifske pisave.
Svoje znanje in celotno zgodovino so zabeležile v mnogih knjigah, ki pa so večinskem delu uničene. Danes naj bi v predelih Srednje Amerike živelo okoli dva milijona njihovih potomcev.
Arheoastronomija, vodilni predstavnik Šprajc
Maji so večino objektov gradili tako, da so bili ti obrnjeni proti Sončevemu vzhodu (ali zahodu na določene dneve). Veda, ki se ukvarja s proučevanjem orientacije objektov, se imenuje arheoastronomija, dr. Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za prostorske in antropološke študije ZRC Sazu, pa je eden vodilnih predstavnikov tako v Sloveniji kot svetu.
Raziskovalno deluje predvsem na polotoku Jukatan.
Na terenu so si sprva pomagali z letalskimi fotografijami, v zadnjem obdobju pa se poslužujejo lidarskih posnetkov (letalsko lasersko skeniranje ozemlja), ki prikazujejo obliko reliefa pod (bujnim) rastjem.
Izvor koledarja datirali v vsaj 1000 let zgodnejši čas
Do nedavnega odkritja so prišli z analizo lidarskih posnetkov območja vzdolž južne obale Mehiškega zaliva.
Šprajc je v sodelovanju z dr. Takešijem Inomato z Univerze v Arizoni odkril, da določena »orientiranost« objektov velja tudi za stavbe s tega področja, ki so bile zgrajene v obdobju od 1100 do 750 pr. n. št., predstavljajo pa najzgodnejšo monumentalno arhitekturo v mezoameriškem področju.
Monumentalna arhitektura pomeni velike strukture iz kamna ali zemlje. So delo človeških rok, postavljene pa so predvsem za javno rabo.
Omenjena raziskovalca sta skupaj s tretjim sodelavcem, dr. Anthonyjem F. Avenijem z Univerze Colgate, svoje izsledke objavila v ugledni znanstveni reviji Science Advances.
Najstarejši doslej znani napisi s koledarskimi in astronomskimi podatki so datirani v zadnja stoletja pr. n. št., novi rezultati, do katerih je prišel Šprajc skupaj s stanovskimi kolegi, pa prestavljajo izvor koledarja v vsaj 1000 let zgodnejši čas.
Prvi avtor članka je Ivan Šprajc.
