Ivan Šprajc, arheolog rojen v Mariboru, kjer je preživel tudi otroštvo, že vrsto let raziskuje majevsko civilizacijo in velja za pravega Indiana Jonesa.
Arheolog, etnolog in antropolog Ivan Šprajc, rojeni Mariborčan, je v svojih znanstvenih raziskovanjih osredotočen na mezoameriško arheologijo in arheoastronomijo. Velik del svoje kariere je posvetil raziskovanju civilizacije in kulture Majev, zato ga številni, bolj za šalo kot zares, vidijo tudi kot Indiana Jonesa.
Veliko pozornost svetovne javnosti je vzbudil leta 2013, ko je z ekipo raziskovalcev našel majevsko mesto Chactún iz zadnjih stoletij prvega tisočletja našega štetja. O odkritju so tedaj poročali največji svetovni mediji.
Na polotoku Jukatan na območju Calakmul je njegova ekipa takrat odkrila ostanke starodavnega majevskega mesta, ki je s površino več kot 22 hektarjev in ostankov številnih stavb največja odkrita majevska naselbina na tem območju. Na vrhuncu naj bi v njem živelo do 40.000 ljudi, mesto pa naj bi bilo zapuščeno okrog leta 1000. Mesto je poimenovano Chactun, kar v majevskem jeziku pomeni Rdeči kamen oziroma Velika skala.
Odkritja, ki ji še ne razumemo
Šprajc je te dni predstavil letošnjo sezono arheoloških raziskav na polotoku Jukatan v Mehiki. Z ekipo so tokrat raziskali južni del območja okoli treh večjih urbanih središč kulture Majev, ki so jih odkrili v letih 2013 in 2014. Gre sicer za zadnjo sezono raziskav v okviru triletnega projekta, ki se bo sklenil konec letošnjega leta, poroča STA.
V letih 2013 in 2014 je ekipa Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v severnem, arheološko tedaj povsem neznanem delu neposeljene in s tropskim gozdom preraščene Calakmulske biosfere odkrila tri velika urbana središča kulture Majev.
-
Lokalno | 0 komentarjevV Mariboru rojen Indiana Jones na Jukatanu do novih odkritij
To 200 kvadratnih kilometrov veliko območje so leta 2016 posneli s pomočjo letalskega skeniranja, nato pa se na podlagi pridobljenih podatkov lotili še verifikacije na terenu.
Kot je povedal Šprajc, so na podlagi terenskih raziskav ugotovili povezave s sosednjimi predeli, predvsem z južno in že precej bolj raziskano regijo Rio Bec. Obenem so naleteli tudi na celo vrsto posebnosti, ki jih danes po besedah arheologa še ne razumemo dobro, odsevajo pa politične povezave.
Raziskave so tudi pokazale, da je bila politična ureditev Majev veliko bolj kompleksna, kot so sprva domnevali. Našli so tudi veliko stavb z obokanimi prostori, kar po besedah Šprajca nakazuje, da je imelo veliko ljudi dostop do mnogih dobrin in tehnologije.
Prenaseljenost vodilo do upada majevskega prebivalstva
Posebno pozornost raziskovalcev pa so po besedah Šprajca vzbudile različne poljedelske modifikacije, kot so terase, zidovi za usmerjanje toka vode, kanali v mokriščih za izsuševanje, ki jih raziskovalci niso pričakovali.
Po opravljenih raziskavah je po besedah Šprajca še bolj jasno, da je bilo poljedelstvo izredno intenzivno. Z izsuševanjem ali namakanjem so razširili površino, ki je bila primerna za obdelovanje. To pa nakazuje tudi na številčnost populacije v tistem obdobju, ki je bila precej večja, kot so mislili doslej, kar potrjujejo tudi podatki različnih lidarskih snemanj.
Prenaseljenost je bil sicer tudi eden od glavnih faktorjev, ki so pripeljali do upada majevskega prebivalstva v 9. in 10. stoletju, dodatno pa so k temu prispevale suše, ki so bile izredno intenzivne zlasti med letom 800 in 1000, ter nesposobnost političnih struktur, da bi te težave rešili, poroča STA.
Šprajc se nadeja, da bodo na podlagi analiz podatkov s terena pridobili več informacij o poselitveni dejavnosti, o raznih gospodarskih gospodarskih problemih ter »o neverjetni prilagoditvi na to okolje, ki je po eni strani omogočala naraščanje Majevskega prebivalstva, po drugi pa je vsebovala tudi klice kasnejšega propada,« je še dejal Šprajc.
