Ivan Šprajc velja za pravega Indiano Jonesa. Rojen je v Mariboru, kjer je preživel tudi otroštvo, že vrsto let pa raziskuje majevsko civilizacijo. Tudi v letošnjem letu je prišel do številnih odkritij o tej starodavni civilizaciji.
Arheolog, etnolog in antropolog dr. Ivan Šprajc, rojeni Mariborčan, je v svojih znanstvenih raziskovanjih osredotočen na mezoameriško arheologijo in arheoastronomijo. Velik del svoje kariere je posvetil raziskovanju civilizacije in kulture Majev, zato ga številni poimenujejo tudi kot resničnega Indiano Jonesa.
Ob velikem odkritju pozornost svetovne javnosti
Veliko pozornost svetovne javnosti je vzbudil leta 2013, ko je z ekipo raziskovalcev našel majevsko mesto Chactún iz zadnjih stoletij prvega tisočletja našega štetja. O odkritju so tedaj poročali največji svetovni mediji.
Na polotoku Jukatan na območju Calakmul je njegova ekipa takrat odkrila ostanke starodavnega majevskega mesta, ki je s površino več kot 22 hektarjev in ostankov številnih stavb največja odkrita majevska naselbina na tem območju. Na vrhuncu naj bi v njem živelo do 40.000 ljudi, mesto pa naj bi bilo zapuščeno okrog leta 1000. Mesto je poimenovano Chactun, kar v majevskem jeziku pomeni Rdeči kamen oziroma Velika skala.
Že leto za tem je Šprajc ob ponovni vrnitvi v mehiško džunglo odkril ostanke še dveh majevskih mest. Najdišči so takrat odkrili na povsem neobljudenem in zaradi vegetacije zelo težko dostopnem predelu.
Raziskovanje najdišč
Letos je s svojo ekipo raziskoval območje okoli teh treh večjih urbanih središč kulture Majev, ki so jih odkrili v letih 2013 in 2014. Pred dnevi je javno predstavil letošnja odkritja. Med raziskovanjem so odkrili več poselitvenih jeder nekdanjih mest in vrsto drugih modifikacij terena, ki so večinoma služile poljedelstvu in upravljanju z vodo.
Presenetljiva odkritja
Pred dnevi je Šprajc predstavil rezultate arheoloških raziskav v Atriju ZRC SAZU. Že lani so z okoli 200 kvadratnih kilometrov velikega območja v okolici omenjenih središč pridobili natančne podatke z letalskim laserskim skeniranjem. To omogoča prepoznavanje arheoloških ostankov tudi pod gostim rastlinskim pokrovom. Letos so tako s terenskim preverjanjem in izkopavanji razkrili številne podrobnosti, je poročal STA.
Presenetila jih je neverjetna gostota arheoloških ostankov. Naleteli so na mnoga naselbinska jedra z dobro grajenimi stavbami, poljedelske terase, vodne rezervoarje in druge modifikacije pokrajine.
1000 let nedotaknjeno
Kot je poudaril, gre za fosilizirano kulturno pokrajino, njihova prednost v teh raziskavah pa je v tem, da arheološki ostanki niso moteni.
»Običajno delamo tam, kjer je življenje potekalo naprej vse do danes in tam so arheološki ostanki uničeni ali močno poškodovani. Tu pa se po letu 1000, ko je propadla ta kultura, ni dogajalo nič, razen kolikor so bile prisotne razdiralne sile narave,« je povedal.
V letošnjem raziskovanju so se osredotočili predvsem na vasi. Tako so našli le manjše stavbe, a tudi tempeljske piramide, največ pa bivalnih objektov.
Odkrili veliko igrišč
Kot je povedal Šprajc, jih je presenetilo izjemno veliko obokanih objektov, kar kaže na to, da je šlo za splošno razširjeno tehnologijo, je poročal STA. Drugo presenečenje je bilo veliko število igrišč za igre z žogo. Kot je povedal, so obredna igrišča za igre z žogo običajna le za večje politične centre, na območju raziskav pa jih ima tudi veliko manjših skupin, kar priča o precejšnji porazdelitvi dobrin.
Značilnosti arhitekture in kamnitih spomenikov odsevajo tako povezave s sosednjimi predeli kot tudi vrsto doslej neznanih posebnosti. Teh je bilo vedno več, bolj kot so šli proti severu, je povedal Šprajc.
Bo razrešil skrivnost propada Majev?
Na podlagi keramičnih vzorcev želijo v prihodnje ugotoviti še poselitveno dinamiko tega območja, povezanost z ostalimi predeli na območju Majev in nenazadnje kakšna je bila politična geografija območja v posameznih obdobjih. Z odkritji pa lahko prispevajo tudi k razrešitvi vprašanja glede procesov, ki so konec prvega tisočletja pripeljali do propada klasične kulture Majev.
Odprava dr. Šprajca je potekala od marca do maja letos v okviru Regionalnega projekta Chactun: raziskava arheološke pokrajine v osrednjem majevskem nižavju.
