Na sprehodu po Mariboru naletimo na nemalo ostankov zgodovine, ki so še vedno zakopani pod zemljo. Jih poznate?
Starodavne srednjeveške kleti, skrivnostni rovi, ki tečejo pod našimi nogami in obilica bunkerjev ... Ste vedeli, da imamo v Mariboru pravi podzemni svet, ki je danes le še žalostni odmev naše zgodovine? Zakaj se "mariborskega podzemlja" ne odpre za javnost in predstavi kot turistično atrakcijo, ni povsem jasno. Vsekakor ima mesto svoje čare tudi pod zemljo.
Kletni prostori na Piramidi
Še v času županovanja Franca Kanglerja so arheologi med izkopavanji na Piramidi tri metre pod zemljo našli sledove prazgodovinskih ostankov. Njihovo odkritje je dokazalo, da so ljudje na tem območju živeli že tisoč let pred našim štetjem. A to ni vse. Leta 2012 so arheologi na območju že porušenega gradu prekopali zemljišče, veliko 1250 kvadratnih metrov. Odkrit je bil velik podkleteni prostor v izmeri 65 kvadratnih metrov z vsaj dvema podfazama, v katerega vodijo široke stopnice. V kleti in drugih odkritih prostorih so našli v predmete, namenjene prehranjevanju (glinene posode), pa tudi nekaj orožja (osti puščic za lok in za samostrel, krogli za puško/mušketo in sulični osti za kopje). Našli so tudi predmete, namenenje vsakdanji rabi in bivanjski opremi (ključi, okovje, svečniki, gumbi, šivanke) in celo predmete, ki so služili zabavi (igrače, igralne kocke in žetoni ter piščali).
Podzemna tovarna cone Tezno
Pod cono Tezno, največjo industrijsko cono v Sloveniji, še zdaj sameva odmev preteklosti, ki niti ni tako daljna. Med drugo svetovno vojno so Nemci leta 1941, kmalu po okupaciji kraljevine Jugoslavije, v coni Tezno pričeli z gradnjo Tovarne letalskih delov Štajerska (Luftfartwerke Steiermark). V tovarni so proizvajali motorje in razne dele za nemška vojaška letala, zlasti znamke Junkers. Seveda je zato tej tovarni leta 1944 pretila neposredna nevarnost angleških in ameriških bombnikov. Nemci so morali ukrepati takoj – tako so pod zemljo zgradili kar dobre štiri kilometre veliko »zaklonišče«, sestavljeno iz utrjenih podzemnih hodnikov, v katero so želeli na varno pospraviti celotno proizvodnjo tovarne.
Maribor je posut z bunkerji
Kot otroci smo pri raziskovanju Maribora z okolico nemalokrat naleteli na kakšen bunker. En preprost bunker je recimo na Ledini, nedaleč proč od gozdov Razvanja, kjer se jih nahaja še več. Žal so mnogi bunkerji – tak je recimo kockast bunker iz Razvanja – rabljeni kot javna smetišča. Nedaleč proč se nahajata še dva manjša bunkerja. Bunkerji izvirajo iz več obdobij – bunkerje tako imenovane Rupnikove linije je v tridesetih letih 20. stoletja gradila starojugoslovanska vojska. Vsaj sedem bunkerjev Rupnikove linije lahko opazimo v Šentilju, le sto metrov stran od meje z Avstrijo. Tudi v samem centru mesta ob železniški progi se nahaja nekaj bunkerjev iz časa druge svetovne vojne. Sicer pa jih je po Mariboru posejanih še veliko več. Veliko bunkerjev sploh ni bilo v rabi (vsaj ne za ljudi), so jih pa »okupirali« netopirji, ki tam tudi prezimujejo.
