Kulturo na kant: Med kulturniki in občino zaradi rezov vse bolj vroče, na pomoč gospodarstvo

| v Lokalno

Zaradi napovedanih finančnih rezov med mariborskimi kulturniki vse bolj vroče.

Med mariborskimi kulturniki vre. Zaradi napovedanih finančnih rezov s strani občine že nekaj časa protestirajo in odgovornim sporočajo, da brez denarja ne morejo preživeti. 

»Kulturo na kant« je geslo, s katerim opozarjajo na svoje težave.

Akcija je nastala na forma vivi Poletno veselje, na katero je občina postavila potopne smetnjake, se za to opravičila in napovedala odstranitev - do katere za zdaj še ni prišlo.

Občina zagotovila 80 odstotkov napovedanih sredstev, trpeli bodo tako posamezniki kot društva

»Mariborske pesnice in pesniki tukaj sedaj že dva tedna, zdaj ravno smo v sredini te akcije, vsak dan na teh 'kantah', ki so bile zelo pomenljivo postavljene ob in tudi na ikonično forma vivo Poletno veselje, beremo svojo poezijo,« je povedal kulturnik Matic Ačko

Z občine so kulturnike obvestili, da lahko zagotovijo 80 odstotkov napovedanih sredstev, ostalo naj bi poskusili realizirati kasneje. Po besedah Ačka bodo za projektna sredstva prikrajšani tako posamezniki, kot nevladne organizacije, društva in javni zavodi.

Festival »Jazz ma mlade« organiziran s strani Mladinskega kulturnega centra Maribor je že skrčil količino večerov iz treh na enega. Župan Saša Arsenovič pa je včeraj ob novinarski konferenci ob začetku festivala Lent napovedal boljše čase.

Mariborski župan se zaveda, da je situacija »napeta«, vendar denarja v proračunu ni

»Pravkar nam je uspelo s pomočjo občine, saj veste, to je tista hiša tam, zbrati skoraj pol milijona dodatnih sredstev za kulturo in šport, a o tem kdaj drugič. Gospodarstvo se zaveda, da moramo delati eden za drugega,« je dejal Arsenovič.

Dodal je še, da sta to stanje povzročila covid-19 in vojna v Ukrajini, zaradi česa je prišlo do dviga cen energentov in dviga cen za projekte

»Situacija je, kot sem že večkrat povedal, napeta. Najbolj boleča vsekakor zame. Sem tisti, ki si želi razvoja brez da bi kogarkoli puščali zadaj. Kot sem pravkar povedal, smo marsikaj že naredili, ampak denarja v proračunu ni,« je dodal.

Manko denarja sicer ni odnesel letošnjega Festivala Lent, čeprav so bili organizatorji prav tako deležni rezov.

Proračun Festivala Lent nekaj manj kot pol milijona evrov

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, je dejal, da so Festival Lent v preteklosti že prizadeli rezi občine.

»Ob denarju občine sponzorji dodajo še slabih 300 tisoč evrov, tako da je proračun festivala slabega pol milijona evrov,« je dodal Rukavina.

Opozoril je tudi na dejstvo, da je dogajanje v času festivala naložba za mesto: »Verjetno ena zelo dobra naložba za Mestno občino Maribor, za 200 tisoč evrov direktnih, mi ustvarimo milijon. In verjetno skozi neke učinke, če pogledamo, pa še neprimerno več kot ta milijon

Veselijo se 35. obletnice Folkarta, predhodnika Festivala Lent

Glavni oder je letos postavljen na Trgu Leona Štuklja, saj dela na območju Lenta še niso zaključena, čeprav je bil prvotni rok maja letos.

Župan je v nagovoru povedal, da upa na vrnitev festivala k Dravi že v naslednjem letu. Ob vseh negativnih novicah pa iz Narodnega doma sporočajo, da se veselijo letošnje 35. obletnice Folkarta - ki tudi velja za predhodnika festivala Lent.

»Če na hitro naštejem: Bolgarija, Češka, Burundi, Indonezija, Kitajska, Srbija in Zimbabwe. Pridejo skupine ki so smetana, če lahko tako rečem, tovrstne kulture v njihovih deželah, ki hodijo na turneje po celi Evropi,« je pojasnila Alenka Klemenčič, producentka festivala Folkart.

V 31. izvedbi se festival Lent začenja ta petek in traja do prihodnje sobote.

Preberite še

Komentarji

Rq

in zakaj je v proračunu taka luknja? Mislim, da od države ni prišlo čisto nič manj denarja, kot je bilo načrtovano. Se je Arso zakalkuliral in preveč vložil v objekte, ki najbolj služijo njegovemu biznisu? Naj pojasni, zakaj luknja!!!

Augsburg

Nekako se ne morem znebiti občutka, da ta Festival Lent postaja nenehno nekakšna Planica (nabiranje denarja za peščico izbrancev). Resno se sprašujem, kakšen je dejanski učinek tega festivala, torej, koliko denarja mestu sploh prinese. A je kdo kdaj videl kakšno ekonomsko študijo multiplikativnih učinkov tega festivala? Če je, naj, prosim, posreduje podatke: koliko ljudi obišče festival, koliko je prodanih vstopnic, koliko je obiskov tujcev, koliko več zaslužijo lokali v tem obdobju, koliko več je turističnih nočitev v tem času itd.

Če bi imeli to študijo narejeno, bi lahko rekli: damo milijon, prinese dva milijona; damo 500.000, prinese 800.000 ... Tako se ne bi nenehno ukvarjali z vprašanjem, kdo bo dal denar, saj bi bilo jasno, kdo ima največ koristi.

Osebno pa se mi zdi, da gre v resnici za "zgubarski" festival, kjer zaslužijo največ nastopajoči, postavljalci odrov itd., vsi ostali pa nimajo veliko od tega. Tako se zdi - mogoče se motim.

Ker sumim, da gre za zgubarski festival, se potem pojavljajo popolnoma nesmiselne izjave, da je festival obiskalo pol milijona ljudi, pa milijon ljudi in ponovne nebuloze, ker se poskuša nekaj skriti, to pa je, da je festival v resnici sam sebi namen in stroškovno nepokrit dogodek, ki ga financiramo prebivalci MB.

Nič nimam proti festivalu, super je, da je, ampak sit sem nenehnega, vsakoletnega ukvarjanja s tem, koliko je proračun festivala ... Nekaj, kar nosi zlata jajca, se ne ukinja. Tu pa se zdi, da zlatih jajc v resnici sploh ni.

Lizika Jančar

Tale negledljiv Lent je JNA sin Rukavina že na začetku spremenil v orodje za osebne koristi, prevare, poneverbe in kraje davkoplačevalskega denarja! Polpismeni bosanac nenehno laže o obisku, nikoli ni pokazal verodostojnih podatkov, vse z namenom ropanja MOM, države, sponzorjev in davkoplačevalcev! Zdaj pa je to parado ropanja razširil na celo mesto, da sploh ne moreš preštet obiskovalcev! Nadzoruje pa ga Verlić, še hujši kriminalec! In nobenemu nič, da bruhaš!

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura