Znanstveniki opozarjajo na morebitni časovni kaos.
Naš planet se leti vrti hitreje, zaradi česar so dnevi neopazno krajši od 24 ur – a ravno ti milisekundni odkloni bi lahko imeli resne posledice za delovanje računalnikov, satelitov in komunikacijskih sistemov.
Najkrajši dan letos je bil 10. julija, krajši za 1,36 milisekunde. Ker standardni čas temelji na atomskih urah, ki so natančnejše od Zemljine rotacije, se razlike stalno spremljajo. Doslej smo zaradi počasnejšega vrtenja dodajali t. i. prestopne sekunde, zadnjič leta 2016. Zdaj pa se prvič pojavlja možnost odštevanja sekunde, kar bi bilo brez primere in bi lahko povzročilo težave podobne tistim ob prelomu tisočletja (Y2K).
In zakaj do tega še ni prišlo? Zaradi podnebnih sprememb. Taljenje ledenikov na Grenlandiji in Antarktiki Zemljo pravzaprav rahlo upočasnjuje, kar za zdaj preprečuje uvedbo negativne sekunde. Paradoksalno: globalno segrevanje nam je kupilo čas.
