Vrh slovenskega gospodarstva, ki ga tradicionalno organizira Gospodarska zbornica Slovenije, je namenjen izmenjavi mnenj, videnj in pobud med vlado in gospodarstvom. Letos je potekal pod sloganom Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj.
Zbrani so spregovorili o proizvodnji energije iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov, s katero bi Slovenija lahko povečala energetsko neodvisnost in samozadostnost ter izboljšala energetsko učinkovitost.
Naslovili so tudi kibernetske grožnje in digitalizacijo ter s tem povezane naložbe v digitalne inovacije in kibernetsko varnost, pa tudi prizadevanja za prehransko varnost in podporo trajnostnemu kmetijstvu ter zmanjšanju odvisnosti od uvoza.
Kaj bi morali storiti za to, da bomo v Slovenji zagotovili energetsko, prehransko in kibernetsko varnost, so razmišljali tudi sogovorniki na okrogli mizi, za katero se je predstavnikom gospodarstva pridružil tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Vodilne predstavnike slovenskih podjetij je na koncu nagovoril tudi premier Robert Golob.
Bo vlada gospodarstvu pomagala s posebnim zakonom?
Robert Golob je na vrhu gospodarstva spregovoril tudi o novem obračunavanju omrežnine. Predsednik vlade meni, da bi lahko gospodarstvu, ki mu je novi sistem obračunavanja omrežnine pri elektriki zvišal račune, pomagali s posebnim zakonom.
Na podlagi analize delovne skupine bodo preučili možnost, da se preko posebnega zakona poseže v tarifne postavke, je dejal na vrhu slovenskega gospodarstva.
Golob je dejal, da bodo pod okriljem ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter gospodarske zbornice ustanovili delovno skupino, ki bo najprej vzpostavila sistem nadzora nad tem, ali je tarifni sistem pravičen in sorazmeren.
»Ko bomo na podlagi te analize ugotovili, kakšno je stanje, bomo lahko s prihodnjim letom preučili možnost, da se preko posebnega zakona poseže tudi v tarifne postavke,« je dejal.
V pripravi ukrep skrajšanega delovnega časa
Oktobra uveljavljene spremembe sistema omrežnine so bile po njegovih besedah narejene »preveč naivno, poenostavljeno«
Učinki so bistveno večji, kot so kazali izračuni, zato se je vlada odločila za ponovno regulacijo cen električne energije za gospodinjstva. Ni pa mogla na ta način pomagati tudi gospodarstvu, saj bi to veljalo za nedovoljeno državno pomoč, je pojasnil.
Ker je slovensko gospodarstvo izpostavljeno zmanjšanju naročil, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo ukrep skrajšanega delovnega časa, ki naj bi prizadetim podjetjem pomagal ohraniti zaposlene.
»Upamo, da bo ta ukrep samo začasen, da mogoče sploh ne bo potreben,« je dejal Golob in dodal, da ne bodo čakali, da nas kriza prizadene, pač pa jo bomo pričakali pripravljeni. Ukrep naj bi bil uveljavljen čim prej v začetku prihodnjega leta.
Celoten izkupiček od davka na premoženje za razbremenitev dela
Socialni partnerji so se že skorajda dogovorili o poenostavitvah vodenja evidenc delovnega časa, ki je bilo eno od perečih vprašanj na lanskem vrhu gospodarstva, dolgoročno pozitivnih učinkov za podjetja si Golob obeta tudi od davčne olajšave za nove kadre iz tujine, ki jo določa novela zakona o dohodnini.
Sam si želi, da bi lahko davčno razbremenili delo tudi za vse ostale zaposlene. A če želimo zmanjšati davčno obremenitev, moramo to davčno obremenitev vzpostaviti nekje drugje, je dejal in napovedal, da se bo celoten izkupiček od davka na premoženje, za katerega izhodišča namerava vlada predstaviti do konca leta, namenil za razbremenitev dela.
»Ta davek ne more biti namenjen polnjenju proračuna in tudi ne bo, namenjen bo razbremenitvi dela v gospodarstvu,« je zagotovil.
Šimonka pravi, da je nov sistem omrežnine kapljica čez rob
Problematiki cen energentov, ki da so nekonkurenčne in dušijo industrijo, se v nagovoru zbranim prav tako ni izognil predsednik gospodarske zbornice Tibor Šimonka.
Kapljica čez rob je novi sistem obračunavanja omrežnine, ki podjetjem ne omogoča nobenega prilagajanja in jim zelo povečuje stroške poslovanja, je dejal. »Gospodarstvo in državljani potrebujemo zanesljivo samozadostno oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah,« je opozoril.
Šimonka je spomnil, da nas mednarodne inštitucije že nekaj let opozarjajo na zaskrbljujoč trend zaostajanja Slovenije v konkurenčnosti. Produktivnost je še vedno zelo nizka, dodana vrednost ne raste, zaostajamo tudi po obsegu tujih investicij.
Priznal je, da Slovenija v primerjavi s članicami Evropske unije beleži nadpovprečno gospodarsko rast, a kot je dodal, se tempo približevanja razvitosti Slovenije povprečju unije kar precej upočasnjuje.
Za spremembo davčne politike in debirokratizacijo
Slovensko gospodarstvo potrebuje stabilno, predvidljivo, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje, je dejal Šimonka ter dodal: »Tukaj žal ne morem biti nekritičen.«
V zadnjem času se namreč gospodarstvo dodatno obremenjuje s prispevki, povečuje se birokracija, da bi se preprečilo izkoriščanje zakonodaje, se uvaja nove predpise, namesto da bi sankcionirali kršitelje, je dejal.
Gospodarstvo po njegovih besedah potrebuje predvsem celovitejše spremembe davčne politike in prispevkov, s katerimi se bo razbremenilo plače visoko kvalificiranih strokovnjakov.
Želi si takšne zdravstvene in pokojninske reforme, ki ne bo prinesla povečanja prispevkov in izdatkov, ter debirokratizacije in povečanja učinkovitosti javne uprave, okrepili bi morali tudi trg kapitala.
