Tanjo Kocman poznamo kot radijsko voditeljico, komičarko in medijsko ustvarjalko, ki sama zase pravi, da je hčerka, pasja mama, teta, prijateljica, predvsem pa ženska, ki se jo splača raziskati.
Štajerka brez dlake na jeziku se je razgovorila o Mariboru, razkrila minuse in pluse mesta in nam pokomentirala stereotipe o prebivalcih Maribora.
Ste avtohtona Mariborčanka? Kdaj in kje se je začela vaša »mariborska pot«?
»Nisem. Dejansko sem vaška deklina, ki jo je služba (in kasneje ljubezen) pripeljala do Maribora. Res je, da še vedno migriram med vasjo in mestom, a zaradi tega v srcu nisem nič manj Mariborčanka. Recimo. (smeh)«
Kaj je po vašem mnenju značilno za Mariborčane?
»Odprtost.«
Kakšna predstava o Mariborčanih je najbolj zgrešena?
»Vse predstave so do neke mere resnične. Tako kot so lahko tudi lažne. Ljudje smo skupek marsičesa in tudi to se z leti, situacijo in energijo spreminja.«
Kaj je vaša prva asociacija na Maribor?
»Bom zelo klišejsko rekla, da Prva gimnazija. Ker sem jo seveda obiskovala, ker me je zaznamovala in, ker je pred njo bil krasen park, kjer sem marsikaj raziskovala.«
Katera pesem vas spomni na Maribor?
»Zoran Predin – Zarjavele trobente.«
Kateri del Maribora vam je najbolj pri srcu in zakaj?
»Poštna ulica. Ne vem, zakaj, ampak od nekdaj mi je bil všeč utrip te ulice – pa ne v poznih večernih in okajenih urah. Je domača, prijazna, šarmantna in ima marsikaj za ponuditi. O, mogoče mi je všeč zato, ker me spominja name. :)«
Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Piramido, na Pohorje in na Kalvarijo?
»Na Pohorju sem bila danes. Piramido in Kalvarijo obiščem sicer redkeje, a Trikotno jaso ali pa tudi vrh Pohorja pa zagotovo večkrat na teden. Saj veste – bolj se človek stara, bolj se povezuje z naravo. In Maribor ima to izjemno srečo, da mu narave kar ne zmanjka.«
Kam v Mariboru greste najraje na pijačo, kam na kosilo, kam na sladico in kam se zabavati?
»Na pijačo zagotovo v Living Room. Ker si istočasno med ljudmi, a vseeno nisi na promenadi. Za kosilo bi izbrala kakšno Isabello na Poštni ulici (Poštna solata brez piščanca, prosim). Po sladico v Ilicha, na zabavo pa … iskreno? Nekoč smo divjali po Mesarskem prehodu. Takos, Fuego, vse je bilo naše. Dandanes pa se korak kar ustavi na Poštni ulici v prijetnih še vsaj semi toplih večerih, potem pa se zabava nadaljuje kar doma.«
Katere tri znamenitosti mesta bi priporočili tujcu, da si jih mora nujno ogledati v Mariboru?
»Sama bi rekla, da je treba splezati na enega izmed hribčkov in videti celotno sliko. Potem se je kar nujno sprehoditi od Lenta do Otoka. In pa – kar je najpomembnejše in vztrajam pri hoji – se izgubit v mestu samem. Začutiti njegovo energijo, ljudi, zgodovino pa obvezno kakšno kapljico rujnega.«
Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Maribora?
»Da smo vsi njegovi prebivalci ravno dovolj nori, da je fajn.«
Kaj je vaša najljubša štajerska fraza ali beseda (ali štajerski argo)?
»Pa si malo reko.«
Kaj je po vašem mnenju največji minus štajerske prestolnice?
»Minus je samo to, da drugi mislijo, da smo zaradi naglasa manj izobraženi. :) Ampak to imamo nasploh v Sloveniji en tak problem, ker verjamemo v prevlado enega narečja nad drugimi in si ne dovolimo občudovati sočnosti, ki nam jo je naša postavitev podala.«
Kdo je za vas ikona Maribora in zakaj?
»Bi sicer rekla, da jih je absolutno več. Ampak zagotovo je visoko na tem seznamu Alfi Nipič.«
Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ulicah Maribora?
»Maribor je res tako lepo in pregledno mesto, da srečaš marsikoga – tudi večkrat na dan. Verjetno mi najpogosteje prečka pot 6 Pack Čukur, tudi Damjan Murko se rad ustavlja na podobnih lokacijah, bom pa zamolčala vsa leta, ko sem zalezovala Filipa Flisarja. :)«
Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Maribor?
»Verjetno bo zvenel dolgočasen, ker ne gre za nobeno dramatično prelomnico. A spomnim se – enkrat po faksu in med službo – sem stopala po ulicah tega mesta. Po tem, ko sem pred leti hotela prebegniti v London, ker sem se tam počutila boljše. A sredi tistega sprehoda pa sem začutila, da je tudi to mesto nekje vmes postalo to moj dom. In od takrat gledam na Maribor drugače.«
Komentar na stereotipe o Mariborčanih
Gostoljubnost in prijaznost: Mariborčani veljajo za zelo gostoljubne in prijazne ljudi, ki radi sprejmejo obiskovalce in jim pokažejo mesto ter okolico.
»Res je, predvsem, ker lahko vmes tudi sami kaj pokunzumiramo.«
Štajerska trma: Pogosto se govori o štajerski trmi, kar pomeni, da so Mariborčani vztrajni in odločni, ko gre za doseganje svojih ciljev.
»Sicer bi si včasih želela več te kolektivne trme, ampak v grobem pa drži.«
Ponos na svojo identiteto: Mariborčani so zelo ponosni na svoje mesto in regijo ter močno poudarjajo svojo štajersko identiteto.
»Bi rekla, da vsi ljudje, ki so zadovoljni s sabo in s svojo izbiro življenja, radi poudarjajo to od kod so in so na to tudi ponosni.«
Nogometna strast: Mariborčani so znani po svoji strasti do nogometa, še posebej do lokalnega kluba NK Maribor, ki ima močno podporo navijačev.
»Poznam jih mnogo, se izjemno strinjam.«
Radi nazdravljajo: Stereotip je, da Mariborčani radi pijejo vino in pivo, kar je povezano z bogato vinogradniško tradicijo regije in številnimi pivnicami ter vinotekami v mestu.
»Ja. Na zdravje! (smeh)«
Rivalstvo z Ljubljano: Obstaja znano rivalstvo med Mariborom in Ljubljano, ki se kaže na različnih področjih, predvsem pa v športu in kulturnih razlikah.
»Sama sem oboževalka zdrave tekmovalnosti, ampak ostro pa nasprotujem poniževanju.«
Starejše novice
