Britanska odrska in filmska ikona Maggie Smith, ki je v svoji dolgoletni karieri osvojila dve nagradi oskar, tri emmyje in vrsto drugih prestižnih priznanj, je umrla v 89. letu starosti, poroča ameriški Variety.
Vest o njeni smrti sta potrdila sinova Toby Stephens in Chris Larkin, ki sta v izjavi za BBC zapisala: »Z globoko žalostjo sporočamo smrt naše ljubljene matere, Dame Maggie Smith. Umrla je v miru, v zgodnjih jutranjih urah, obkrožena s prijatelji in družino.«
Maggie Smith, ki je bila znana po svoji izjemni diskretnosti in zasebnosti, je za sabo pustila dva sinova ter pet vnukov. Njen talent in neustavljiva karizma sta oblikovala številne generacije gledalcev, bodisi na odrskih deskah bodisi na velikem platnu.
V svojih poznih sedemdesetih je pridobila povsem novo skupino oboževalcev s svojo nepozabno vlogo v seriji Downton Abbey, kjer je upodobila Dowager grofico Violet Crawley. Prav ta vloga ji je prinesla dve nagradi emmy, skupaj pa je bila za svojo igro nominirana še dvakrat.
Zapomnili si jo bomo po mnogih vlogah, tudi profesorice McHudurre
Vendar pa je Maggie Smith za mnoge ostala v spominu tudi zaradi svoje ikonične vloge v filmski franšizi Harry Potter, kjer je upodobila profesorico Minervo McHudurro, modro in strogo učiteljico na čarovniški šoli Bradavičarki.
Vloga v tej priljubljeni filmski seriji je igralko približala mlajši generaciji gledalcev, ki so jo vzljubili zaradi njene strogosti, a hkrati topline in humorja, ki ga je vnesla v lik.
Njena dolgoletna kariera pa ni bila omejena le na film in televizijo. Maggie Smith je bila pravi steber britanskega gledališča, kjer je skozi desetletja navduševala občinstvo z različnimi vlogami, tako v klasičnih kot sodobnih predstavah.
Med njenimi najbolj nepozabnimi gledališkimi nastopi so vloge v delih, kot so Mary, Mary, Hedda Gabler, Othello, Private Lives, Night and Day ter Lettice and Lovage.
Tudi na filmskem področju je Smithova pustila neizbrisen pečat. Med njenimi najbolj znanimi filmi so Najlepša leta gospodične Jean Brodie, za katerega je prejela svojega prvega oskarja, Kalifornijski apartma, Soba z razgledom, Potovanja z mojo teto, Gosford Park, Eksotični hotel Marigold in njegovo nadaljevanje, ter mnogi drugi.
Eh, ena igralka pač. Saj ne rečem, da ni bila dobra.
Ampak ali res tale generacija Herija Potaterja misli,
da je dovolj gledanje le teh filmov, da lahko ocenjujejo
največje igralske dosežke v filmski umetnosti?!