Sklepno dejanje letošnje koncertne sezone mariborskega alternativnega kolektiva Solar Pulse je na oder dvorane Gustaf, alternativnega centra Pekarna, postavilo melodični punk.
Osje gnezdo mariborske alternativne scene, kompleks Pekarna, redno skrbi za drugačen pogled na glasbo, svet in življenje. Ponuja različne klube z različno glasbo in društva raznih filozofij, ki se na koncu združijo v željo po kolektivni kritični miselnosti, zavračanju populizma, neoliberalizma in potrošniškega kapitalizma, ki v moderni družbi evidentno gradi elite in ruši ter ustrahuje zavedeno večino.
Zato je ljudem potrebno odpreti oči in jim preko različnih medijev pokazati tudi drugo plat medalje ter tako v njih zbuditi kritičen odnos do škodljivih družbenih pojavov in jim ponuditi alternativo vsem signalom potrošniške industrije. Mariborski kolektiv Solar Pulse za kaj takšnega, največkrat uporabi glasbo. Živo glasbo.
Melodičen in tehnično zapleten punk
Minuli četrtek, 15. junija, je kolektiv Solar Pulse svojo letošnjo koncertno sezono v dvorani Gustaf zaključil udarno, ko je v goste povabil zasedbe Darko iz Anglije, Rebuke iz Švedske in One Step Away iz sosednje hrvaške.
Prvi so kritiko družbi izrazili One Step Away, ki so z mešanico starega punka v stilu Kud Idijotov in kalifornijskega pridiha iz 90ih let prejšnjega stoletja, dodobra ogreli publiko, ki je bila pripravljena na »šus« v stilu Rebuke in Darko.
Švedski Rebuke so nato postregli z veliko hitrejšim in tehnično zahtevnejšim punk-rockom novejše šole, ki pa se po filozofiji od starega pravzaprav ne ločuje. Gre prav tako za kritiko politike in mladostniškega vsakdana, ki je zbombardiran s konzumersko logiko brez osnove in tako kvari brezskrbno odraščanje, usmerjeno v iskanje samega sebe in življenjskih ciljev.
Bend je v živo navdušil in dokazal, da je punk glasba živega značaja in ne posnetih nosilcev zvoka.
Angleži prepričani, da iz majhnih problemov nastanejo veliki
Zaključni »govor« je nato pripadel angleškim borcem Darko, ki so za Mariborinfo pred koncertom povedali, da so sicer odraščali s sorodno glasbo ob skupinah Strung Out, Lagwagon, Nofx, Guns'n'Roses, Metallica in Nirvana, vendar inspiracijo za ustvarjanje ne jemljejo zgolj v teh skupinah oziroma tem glasbenem stilu, vendar iz celotne okolice, ki na takšen ali drugačen način vpliva na njihovo življenje. »Tudi iz hip-hopa ali glasbe otroških serij,« hitro doda kitarist Rob.
Zanimivo ime, ki prej spominja na skupino iz »našega« konca in ne Anglije, jim je nadel vokalist Dan, ko je brskal po zbirki dvdjev in naletel na film Donie Darko.
Njihov zadnji album so izdali letošnjega februarja in nosi naslov Bonsai Mammoth. »Naslov je nastal spontano med vožnjo z našim kombijem, ko smo ugotovili, da bo odlično pasal k tekstom, ki med drugim govorijo tudi o spregledanih idejah in problemih, ki jih človeštvo ne jemlje z dovolj veliko mero resnosti,« o naslovu albuma pove basist Karl.
Darko so zadnji album izdali praktično v vseh formatih, saj ga je mogoče dobiti v obliki plošče, cdja, mp3 formata in kasete, ki so jo izdali pri slovenski založbi Giljotina. »Večina danes posluša glasbo zgolj v digitalnem formatu, ki ni oprijemljiv, zato smo zavoljo nostalgije, želeli izdati nekaj oprijemljivega in zadovoljiti prav vse zahteve naših oboževalcev,« različne formate pojasni Rob.
Na koncu pogovora so enoglasno odgovorili, da kljub zabavnim snemanjem, ostajajo skupina, ki najraje igra glasbo v živo in tako ob razlagi svoje filozofije ljudi gleda v oči.
Besede so podkrepili z odličnim nastopom v živo, kjer je barva vokalistovega glasu zvenela precej bolj prepričljivo kot na posnetkih in so kljub maloštevilni publiki (večina je še vedno zaslepljena), na odru in pod njim noreli, kot da igrajo pred nabito polnim klubom, kjer se publika meče iz odra in nato pluje po visoko dvignjenih rokah prepotene množice. Pa temu ni bilo tako, vendar Darko ostajajo zvesti svoji filozofiji ne glede na okolico.
Tehnično dovršen in skrajno melodičen punk-rock, ki pokaže precej več od klišejskih treh akordov, pač ne dela razlik. Kdaj bo enakopravnost začel zagovarjati še ostali del človeštva?
