FOTO: Tone Partljič v Beletrini o svojih romanih, otroštvu, inspiraciji in vplivnih osebnostih

Tone Partljič ima v srcih Mariborčanov zagotovo posebno mesto. Literat, scenarist, komediograf in politik se je z literaturo začel ukvarjati že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, od takrat pa je izpod njegovega peresa prišlo veliko črtic, novel, romanov in otroških ter dramskih del.

Tokrat je Partljiča gostila knjigarna Beletrina, pod okriljem katere je Mariborčan izdal že pet del, zgodbam za tremi izmed njih pa smo lahko včeraj v nabito polni knjigarni prisluhnili v živo.

Ljudje iz Maribora s prepoznavnimi osebnostmi

V zbirki Ljudje iz Maribora lahko bralec sreča številne znane ljudi, ki so tako ali drugače zašli v današnjo štajersko prestolnico.

Med njimi so Prežihov Voranc, režiser Jože Babič, Titova tašča Priska Haas in tudi, kot so zapisali pri Beletrini, napol mitske Mariborčane, kot sta pobreški Prezident in kneginja Obolenska.

Partljič pojasnjuje, da je imel po svojem romanu iz leta 2014, ki nosi naslov Sebastjanov most, težave pri iskanju inspiracije - beseda nikakor ni stekla.

»Po Sebastjanovem mostom nisem našel neke rdeče niti, da bi o Mariboru napisal roman. Tako sem se odločil napisati devet novel,« se spominja avtor.

Avtorjevo otroštvo v Pesnici

V romanu Pesnica Partljič opisuje kraj, v katerem je preživel glavnino svojega otroštva, ko so se s starši tja preselili, še preden je dopolnil eno leto. Tam je oče dobil službo na železnici in Partljič se spominja, kako je poslušal mnogim znan stavek:

»Starša sta mi vedno govorila ‘Tonček uči se, da ne boš garal tako kot midva!’ Ko sva s sestro zaključila učiteljišče, sem se vpisal naprej - sanjal sem, da bom drugi Cankar. Starša sta ob tem seveda ponorela, češ, da dva Partljiča pa že ne bosta učitelja,« se spominja.

Ob branju knjige bralec podrobneje spozna avtorjeve korenine in zgodbo njegovih staršev, hkrati pa tudi pomembne Pesničane, ki so vplivali na avtorjev razvoj. Partljič omenja tudi žongliranje med mestom in podeželjem, saj je nekdaj veljalo, da se z delom v mestu uveljaviš. Ob tem poudarja, da je imel vedno v mislih tudi minuse.

»S stalnim prilagajanjem sem se vedno vprašal ne kje sem profitiral, ampak kaj sem izgubil. In izgubil sem veliko,« je iskren.

Veter z vzhoda kot kombinacija resničnosti in fikcije

Roman Veter z vzhoda je izšel pred dobrim letom, ko ga je Partljič premierno predstavil v Lutkovnem gledališču v Mariboru.

Gre za zgodbo, ki prepleta resničnost s fikcijo in predstavlja mariborsko zgodbo postavljeno v leto 1934. V njem bralec občuti atmosfero takratnega časa, ki je bil prežet z napetostjo prebujanja delavskega gibanja, smrti Rudolfa Maistra in atentata na kralja Aleksandra v Marseillu ter kanclerja Dollfusa na Dunaju.

Pisatelj v smehu pove tudi, da večino njegovih del najprej prebere žena, ki mu vedno stoji ob strani.

»Rečem ji: ‘Zdaj pa povej, se mi je to posrečilo ali ne?’ Tako od nje dobim prvi glas, naslednji pa je od direktorja založbe Mitje Čanderja,« je povedal in priznal, da verjetno več ne bi pisal, če mu Čander ne bi nudil takšne podpore.