Zadnja vijoličasta bledivka v svojem osrednjem »zgodbenem« delu skozi doživeto in iskrivo pisanje Ane Schnabl in Katarine Grabnar Apostolides predstavi življenje slednje z vsemi bolečinami in ovirami vred. Ana je v gozdu le enkrat gobarila, za Katarino pa je gozd sinonim za otroštvo in varni pristan.
In vendar sta našli skupno točko.
Knjigo so včeraj predstavili v mariborski Beletrini, pogovor z Grabnar pa je vodila sourednica knjige Maja Čander.
Fokus pogovora je bil na na Katarininem pričevanju. Že od otroštva je rada hodila v gozd in spoznavala svet gob. Kot mladostnica je bila zlorabljena in postala odvisnica od drog. Sledila so turbulentna obdobja zdravljenja, kriz, selitev in vihravega življenja.
Spoznavanje čudovitega sveta
Ko je zanosila, je začutila, da je čas za ustalitev. Pri tem pa so gobe ves čas njena ljubezen. Prirejala je gobarske delavnice in svoje znanje izmenjevala z raziskovalci z vseh celin. Delo ponuja nešteto anekdot in doživetij, ki jih je Katarina Grabnar doživela na številnih poteh po Evropi.
Ko se je leta 2014 vrnila v Slovenijo, se je vpisala v program izobraževanja za določevalca gobjih vrst. Opravila je vse tečaje in izpite, ki so bili na voljo, in tako se že nekaj let ponaša s titulo »determinator samostojni svetovalec«.
A ste vedeli, da gobe sevajo in da poznamo v Sloveniji skoraj šest tisoč vrst gob? In Katarina jih v naravi prepozna tudi do 1500, nabira pa jih skozi vse leto. Edinstveno delo, ki skozi spoznavanje in razkrivanje izvirov ljubezni do gliv zbližuje obe avtorici, v čudoviti svet micelijev in biofluorescence vabi tudi bralca.
Starejše novice
