Foto: Geodetski inštitut Slovenije
Geolociranje neeksplodiranih bomb na območju Studenci je pokazalo kar 30 potencialnih groženj pod mestnimi površinami. Posebej izstopajo lokacije pred srednjo prometno šolo, krožišče na Taboru in območje pod novimi stanovanjskimi bloki.

Maribor je bil v času druge svetovne vojne najbolj bombardirano mesto na ozemlju današnje Slovenije. Številne bombe se niso aktivirale in še danes ostajajo zakopane pod površjem.

V pilotnem projektu Geodetskega inštituta in raziskovalca mariborskih bombardiranj Saša Radovanoviča je nedavno nastal posebni zemljevid območja Studenci, kjer so geolocirali kar 30 potencialnih neeksplodiranih bomb. Zgolj na območju srednje prometne šole lociral kar šest neeksplodiranih bomb.

»Tri naj bi bile na tem travniku tukaj pred šolo, ena direktno pod šolo, ena nasproti šole tam, kjer je trgovina s kemičnimi stvarmi in ena pod parkiriščem,« nam je pred srednjo prometno šolo razlagal Saša Radovanović.

So bombe tudi pod novim McDonalsom in novimi stanovanjskimi bloki na Studencih?

Neeksplodirane bombe naj bi bile tudi pod krožiščem na Taboru, pod športnimi igrišči Železničarja in današnjo vojašnico, kjer so imeli Nemci v času vojne vojaško šolo. Bombe naj bi bile na globini do osem metrov in naj bi bile tudi pod številnimi novogradnjami na Studencih.

»Vse te nove hiše, ki se gradijo in nimajo garažne hiše spodaj, to je tri ali štiri metre maksimalno grajeno temelje. 

Se pravi, da te bombe je čisto možno, da ležijo pod McDonaldsom in pod temi novimi stanovanjskimi bloki za nami,« je prepričan Saša Radovanović.

video arhiv Saša Radovanović
Saša Radovanović, raziskovalec

Več kot 15.000 bomb in skoraj 500 žrtev

Maribor je bil v letih 1944 in 1945 najbolj bombardirano mesto v Sloveniji, pa tudi Jugoslaviji. V mestu je bila namreč pomembna infrastruktura, železnica in tovarna za izdelavo letalskih komponent.

»Maribor je veljal za mesto s pomožnimi cilji, ki jih je bilo potrebno seveda zbombandirati, kajti pomožni cilji so bili tisti, s katerimi so pomagali hraniti celoten nacistični ustroj,« pravi kustos v Muzeju narodne osvoboditve Maribor Uroš Dokl.

V 29 bombardiranjih od januarja 1944 do aprila 1945 so zavezniki nad Maribor odvrgli več kot 15.000 bomb.

»Število žrtev, predvsem med civilnim prebivalstvom, je bilo 486 ljudi, od tega kar 60 otrok. Ampak število je glede na število bomb, precej nizko,« še razlaga Uroš Dokl.

Uroš Dokl, kustos Muzej narodne osvoboditve Maribor

V Mariboru v zadnjih letih štiri detonacije letalskih bomb

Saša Radovanović je prepričan, da se neeksplodirane bombe lahko aktivirajo vsak čas.

»Pri eni vasi pri Insbrucku lani avgusta sredi nedeljskega dopoldneva je sredi travnika ena bomba eksplodirala 250-kilogramska in naredila 12-metrski krater iz nič,« pravi Saša Radovanović.

Uprava za zaščito in reševanje je sicer v zadnjih letih uspešno izvedla štiri detonacije letalskih bomb, ki so bile odkrite med gradbenimi deli.

»Načeloma so bile akcije uspešno izvedene. Protokoli so dosti dobro dodelani in na nek način vse te akcije, ki so že bile, dajejo neke nove izkušnje za naprej,« pravi poveljnik mariborske civilne zaščite Samo Robič.

Radovanović: »Čakamo, da se bo zgodilo, da bo prva bomba eksplodirala, potem pa bo nastala panika« 

Saša Radovanović, ki je tudi soavtor knjige Bombardiranje Slovenije 1944-1945 in avtor razstave o zavezniških bombardiranjih Slovenije, ki je do februarja na ogled v Parku vojaške zgodovine Pivka, pa je prepričan, da bi morala Slovenija po vzoru Nemčije in Avstrije izdelati sistem preventivnega odkrivanja neaktiviranih ubojnih sredstev.

»Teh primerov je več kot dovolj, da bi se država morala, tako kot vse ostale, Avstrija, Nemčija in Italija, se pravi normalne države, lotevati tega problema, ne pa da tiščimo glavo v pesek, pa čakamo da se bo zgodilo, da bo prva bomba eksplodirala, potem pa bo nastala panika in bomo začeli nekaj delat,« opozarja Radovanović.

Pred investicijskimi deli priporočena detekcija bomb

Mariborska občina je sicer pred nekaj leti v občinski odlok o varstvu pred nesrečami vključila določbo, ki investitorje obvezuje, da v primeru utemeljenega suma o prisotnosti bombe od Uprave za zaščito in reševanje zahtevajo pregled zemljišča.

»Tam kjer so območja se seveda detekcija pred samimi investicijskimi deli priporoča, smiselno jo je izvesti. Drugače pa, da bi zdaj morali zaradi tega narediti nek preplah, pa mislim da ni potrebno,« pravi Samo Robič.

Ob tem poveljnik civilne zaščite vse, ki morebiti kje naletijo neeksplodirano bombo, poziva, da se je ne dotikajo in čim prej pokličejo na 112.

Komentarji (4)

Lev (ni preverjeno)

Sašo koliko jih je pod občino ?

Teo (ni preverjeno)

Glede na to, da je bila stavba zgrajena pred vojno je to bolj težko.

In reply to by Lev (ni preverjeno)

znanje zgodovine (ni preverjeno)

youtu.be/85idxQ411ek

Stalinisti pod… (ni preverjeno)

youtu.be/jALc8uLb4TI
youtu.be/na-9PwsmlhE

Starejše novice