V zadnjih dneh se je na družbenih omrežjih razplamtela polemika, ki jo je sprožil nekdanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, Zmago Jelinčič Plemeniti.
V svojih objavah na omrežjih X (nekdanji Twitter) in Facebook je ostro napadel vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in ustanovo obtožil, da »ni na strani Slovencev.«
Povod za njegove kritike je bilo pridobljeno interno elektronsko sporočilo vodje urgentnega centra mariborskega kliničnega centra, ki je zaposlenim posredoval večjezični priročnik, namenjen lažjemu sporazumevanju z albansko govorečimi pacienti.
Priročnik za izboljšanje sporazumevanja z bolniki
V sporočilu je vodja urgentnega centra delil večjezični priročnik v albanskem in slovenskem jeziku, namenjen lažji komunikaciji z albansko govorečimi pacienti. Po njegovih besedah naj bi bil priročnik zgolj pripomoček za izboljšanje sporazumevanja z bolniki, ki ne obvladajo slovenskega jezika.
Gre za priročnik iz leta 2017, ki je nastal v okviru projekta z naslovom »Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem«, v katerem so sodelovale Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije. Projekt pa sta financirala Ministrstvo za notranje zadeve in Sklad za azil, migracije in vključevanje Evropske unije.
»V ambulanto stopimo s prepričanjem ali z upanjem, da se bomo z zdravnikom lahko sporazumevali. Tudi zdravnik sprejme bolnika v prepričanju (ali v upanju), da ga bo lahko razumel. Izkušnje mnogih migrantov, beguncev, pa tudi turistov in študentov iz tujine, kažejo, da ni vedno tako,« je med drugim zapisano v uvodu priročnika.
Priročnik izšel tudi v francoskem, kitajskem in angleškem jeziku
Mnogi zdravstveni delavci namreč priznavajo, da imajo mnogokrat težave pri sporazumevanju z osebami, ki govorijo njim neznane jezike.
»Tako med zdravstvenimi delavci in osebami, ki ne razumejo slovensko, nastajajo mnogi jezikovni in kulturni nesporazumi. Vse to prispeva k slabši dostopnosti zdravstvenih storitev in manj kakovostni zdravstveni obravnavi ter predstavlja tveganje za varnost pacientov,« so še ustvarjalci zapisali v uvodniku.
Omenjeni priročnik so zato oblikovali kot pripomoček za najosnovnejše sporazumevanje pri manj zapletenih zdravstvenih težavah. Tega pa niso ustvarili le za albansko govoreče bolnike, temveč je izšel tudi v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in slovenskem jeziku.
Enakopravna zdravstvena oskrba, ne glede na jezik ali poreklo
Na Jelinčičevo kritiko so se v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor hitro odzvali in v uradnem pojasnilu zapisali, da je osnovno poslanstvo zdravstvenih ustanov zagotavljanje enakopravne in kakovostne zdravstvene oskrbe vsem pacientom, ne glede na njihov jezik ali poreklo.
Kot so še poudarili, se v primeru jezikovnih ovir zatečejo k uporabi tolmačev, bodisi znotraj institucije, bodisi zunanjih tolmačev, kadar je to potrebno.
Priročnik, ki ga je delil vodja urgentnega centra mariborskega kliničnega centra, je bil po njihovih navedbah zgolj ena izmed metod za lažje sporazumevanje v primeru, ko tolmač ni na voljo. Izrecno so poudarili, da priročnik ne pomeni, da se morajo zaposleni naučiti tujega jezika.
»V praksi se v zdravstvu žal mnogokrat zgodi, da se na tolmača ne more čakati. Da bi olajšali komunikacijo med osebjem in pacienti, se občasno zatečemo tudi k drugim metodam. V tem omenjenem primeru smo na željo zdravstvenega osebja, posredovali enega izmed večjezičnih priročnikov,« so zapisali v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Jelinčič tudi nad zunanje nadzornike v mariborski bolnišnici
Istega dne je Jelinčič na družbenih omrežjih objavil še eno sporno izjavo, v kateri je zapisal, da je bil 10. septembra 2024 na oddelku za pediatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor izveden interni nadzor, pri čemer naj bi nadzornik postavljal vprašanja v hrvaškem ali srbskem jeziku.
»Od zaposlenih je dobil jasno vedeti, da se v Sloveniji pogovarjamo v slovenskem jeziku. Le kje Univerzitetni klinični center najema nadzornike? Zakon o javni rabi slovenščine velja tudi za komunikacijo znotraj javnih zavodov,« je med drugim zapisal Jelinčič.
Tudi na to obtožbo so se v mariborskem kliničnem centru hitro odzvali. Pojasnili so, da ni šlo za interni nadzor, temveč za zunanjo presojo, ki jo je izvedla mednarodna družba za akreditacijo AACI.
»Presojevalcev ne izbira in ne določa Univerzitetni klinični center Maribor, temveč so ti določeni v okviru družbe za zunanjo presojo AACI, ki je mednarodni, neodvisen akreditacijski organ,« so med drugim zapisali v mariborski bolnišnici.
Zunanja presoja zdravstvenih zavodov je namreč postopek, ko zunanja institucija oceni in presodi, ali zdravstveni zavod izpolnjuje vnaprej pripravljene in objavljene standarde kakovosti.
Napad na UKC Maribor le ena v vrsti kontroverz
Zmago Jelinčič Plemeniti je v slovenski politični zgodovini znan kot ena izmed najbolj kontroverznih osebnosti, predvsem zaradi svojih izjav in dejanj, ki pogosto ustvarjajo razkol v družbi.
Kot dolgoletni vodja Slovenske nacionalne stranke (SNS) Jelinčič pogosto zagovarja skrajna nacionalistična stališča, ki spodbujajo sovraštvo do določenih narodnih in etničnih skupin, zlasti proti priseljencem iz nekdanje Jugoslavije ter Romom.
Njegova retorika je usmerjena proti manjšinam in tujcem, saj naj bi ti predstavljali grožnjo za slovensko kulturo in identiteto, kar pogosto izkorišča za pridobivanje politične pozornosti.
Ena izmed Jelinčičevih nedavnih kontroverz je povezana z njegovimi homofobnimi izjavami na družbenem omrežju TikTok, kjer je napadel ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca zaradi njegove spolne usmerjenosti. Maljevac se je odločil, da se bo na te izjave odzval s pravnimi sredstvi, saj meni, da je treba ustaviti vlak izključevanja in sovraštva.
Kljub vsemu pa Jelinčič nadaljuje s svojimi provokativnimi izjavami, pri čemer pogosto izkorišča aktualne dogodke za spodbujanje svojih nacionalističnih stališč. Njegovi zadnji objavi, v katerih je napadel Univerzitetni klinični center Maribor zaradi večjezičnega priročnika, pa sta le še eni v vrsti kontroverz, ki krepijo razkol med Slovenci in pripadniki drugih etničnih skupin.