Pet strank je danes podpisalo koalicijsko pogodbo za mandat 2026–2030. Dokument med drugim napoveduje davčne razbremenitve, spremembe v zdravstvu, decentralizacijo in reformo pravosodja.
Pet političnih strank: Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija – krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja, je danes podpisalo koalicijsko pogodbo za mandat 2026–2030.
V uvodu koalicijske pogodbe stranke podpisnice kot temeljne vsebinske prioritete navajajo razvoj in blaginjo Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacijo ter debirokratizacijo.
Kot cilj dokument opredeljuje oblikovanje Slovenije kot države priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri naj bi se vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega.
Davčna razbremenitev dela in gospodarstva
Eden najizrazitejših poudarkov koalicijske pogodbe je davčna politika. Stranke napovedujejo postopno zviševanje splošne olajšave, spremembe dohodninske lestvice in ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda, ki bi ga nadomestila združitev z zgornjim razredom po 40-odstotni stopnji.
Predvidena je tudi posebna olajšava za mlade do 29 let v višini 3000 evrov ter uvedba družinske dohodnine.
Pogodba napoveduje tudi tako imenovano razvojno kapico za visoko usposobljene in produktivne kadre, in sicer v višini od 2,5- do trikratnika povprečne plače. To bi lahko postalo eno ključnih političnih vprašanj prihodnjega mandata, saj gre za ukrep, ki ga del gospodarstva že dlje časa podpira, nasprotniki pa ga običajno razumejo kot razbremenitev najvišjih plač.
Za podjetnike je pomembna napoved poenostavitev pri normirancih, pavšalni ureditvi in dopolnilnih dejavnostih. Koalicijska pogodba predvideva uvedbo sistema pavšalne obdavčitve za izbrane panoge, z zgornjo mejo 350.000 evrov letnih prihodkov, ob ohranitvi klasične ureditve za s. p. in d. o. o. za ostale podjetnike.
Pomemben sklop je tudi spodbujanje kapitalskega trga. Pogodba napoveduje davčne olajšave za vlaganja v zagonska in hitro rastoča podjetja, razvoj skladov tveganega kapitala ter poenostavitev obdavčitve kapitalskih dobičkov. Posebej izstopa ureditev delniških opcij zaposlenih, kjer naj bi se obdavčitev izvedla ob unovčenju, ne ob pridobitvi, opcije pa bi bile obravnavane kot kapitalski dohodek.
Gospodarstvo, produktivnost in manj birokracije
Na gospodarskem področju pogodba napoveduje nacionalni program za dvig produktivnosti v prvih 12 mesecih mandata. V ospredju so tehnološka modernizacija, digitalizacija, avtomatizacija, reinvestiranje dobičkov in lažji dostop podjetij do razvojnega financiranja.
Med konkretnimi ukrepi je predviden okvirni program financiranja prebojnih razvojnih projektov sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi institucijami v višini 100 milijonov evrov v obdobju 2026–2030.
Koalicija napoveduje tudi uvedbo pravila »1 in – 2 out«, po katerem bi morala država ob sprejemu nove administrativne obveznosti odpraviti dve obstoječi.
V dokumentu je večkrat izpostavljena debirokratizacija. Med ukrepi so omenjeni hitrejša obravnava investicijskih projektov, digitalizacija postopkov, uvedba načela, da molk organa pomeni soglasje, in deregulacija za mikro ter mala podjetja. V novinarskem prispevku bi bilo smiselno posebej preveriti, kako bi takšni ukrepi vplivali na okoljske, prostorske in upravne postopke.
Decentralizacija in pokrajine
Decentralizacija je ena od rdečih niti koalicijske pogodbe. Dokument napoveduje razmestitev sedežev oziroma delov ministrstev po različnih slovenskih regijah, vzpostavitev močnih regij z izvornimi pristojnostmi in finančnimi viri ter prenos nekaterih državnih funkcij na lokalno in regionalno raven.
Med konkretnimi napovedmi je začetek postopkov za ustanovitev pokrajin ter krepitev centrov regij za razvoj drugih mest. To je posebej pomembno za lokalna okolja, saj odpira vprašanje, katere pristojnosti bi država prenesla na regije in kako bi bile te financirane.
Koalicijska pogodba predvideva tudi prenovo sistema financiranja občin, večjo finančno avtonomijo lokalnih skupnosti, enoten projektni in investicijski model ter digitalne rešitve za prijavo in nadzor lokalnih projektov.
Zdravstvo: Vključitev vseh licenciranih izvajalcev
Zdravstvo je eden najobsežnejših in politično najobčutljivejših delov pogodbe. Dokument izhaja iz načela, da je v središču pacient, zdravstvena obravnava pa naj bi bila plačana iz javnih sredstev, zbranih pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Hkrati pogodba predvideva sobivanje javnega in zasebnega zdravstvenega sistema, ki naj bi bilo transparentno in zakonsko urejeno.
Za skrajševanje čakalnih vrst pogodba napoveduje aktivacijo vseh razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti, ne glede na pravni status izvajalca. To pomeni, da bi se v izvajanje zdravstvenih storitev, plačanih iz javnih sredstev, lahko vključili vsi licencirani izvajalci, če bi izpolnjevali predpisane pogoje.
Pogodba predvideva tudi prenovo obveznega zdravstvenega zavarovanja, reorganizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, večjo izbiro zavarovancev in preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v neprofitne javne gospodarske družbe.
Prav ta del bi lahko sprožil najostrejšo politično razpravo, saj odpira vprašanja razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom, upravljanja bolnišnic ter financiranja storitev.
Socialna politika, družina in pokojnine
Na področju demografije, družine in sociale koalicijska pogodba napoveduje postopno uvedbo brezplačnega vrtca za vse otroke, krepitev družinske politike in lažje usklajevanje dela ter družinskega življenja.
Pri socialnih transferjih je poudarek na racionalizaciji sistema, jasnejšem razmerju med prihodki iz dela in socialnimi prejemki ter strožjem nadzoru nad zlorabami. Dokument predvideva tudi sankcioniranje zlorab socialnih pravic in ciljne ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev z nižjimi pokojninami.
Pokojninsko področje pogodba povezuje z daljšo delovno aktivnostjo in možnostjo hkratnega prejemanja pokojnine in plače ob izpolnjevanju pogojev. Predvideno je tudi usklajevanje pokojnin po razmerju 50 : 50 glede na rast plač in življenjskih stroškov ter dvakratno letno usklajevanje.
Poseben sklop je dolgotrajna oskrba. Pogodba napoveduje odpravo napak in pomanjkljivosti v doslej uvedenih elementih sistema, jasno delitev pristojnosti med zdravstvenim in socialnim sistemom, enotno vstopno točko in koordinatorja oziroma »case managerja«.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo naj bi bil uveden postopno in vezan na dejanski začetek izvajanja storitev, ob ukinitvi prispevka za upokojence in odpravi dvojnega plačevanja.
Stanovanjska politika za mlade in mlade družine
Koalicijska pogodba napoveduje tudi oblikovanje enotnega sistema stanovanjske podpore za mlade in mlade družine.
Med predvidenimi ukrepi so jamstvene in subvencionirane kreditne sheme, druge oblike pomoči, aktivacija praznih stanovanj in zemljišč ter spodbujanje dolgoročnega oddajanja.
Pravosodje, korupcija in nova enota za pregon korupcije
V pravosodnem delu pogodba napoveduje reformo sodstva, digitalizacijo postopkov, javno dostopnost sodb, boljšo povezljivost policije, tožilstva in sodišč ter skrajševanje sodnih postopkov.
Med najbolj odmevnimi napovedmi je uvedba poskusnega mandata sodnikov pred trajnim imenovanjem. Pogodba predvideva tudi merjenje uspešnosti dela in spremembe pri kadrovski politiki v sodstvu, kar bi lahko odprlo razpravo o neodvisnosti sodstva, odgovornosti sodnikov in razmerju med vejami oblasti.
Na področju pregona korupcije pogodba napoveduje ustanovitev nove organiziranosti, imenovane SKOK, ter specializirane tožilske enote s specializirano policijsko podporo. Predvidena je tudi integracija obstoječe Komisije za preprečevanje korupcije v enoten model pregona korupcije in organiziranega kriminala.
Notranje zadeve, migracije in javna uprava
Na področju notranjih zadev pogodba napoveduje ponovno vzpostavitev avtocestne policije, posodobitev policijske opreme, karierni sistem v policiji in poenostavitev postopkov. Dokument predvideva tudi možnost, da policija v predkazenskem postopku določena kazniva dejanja preiskuje bolj samostojno.
Pri migracijah pogodba poudarja dosledno ločevanje nezakonitih migracij od zakonitih. Predvideno je zavračanje nezakonitih migrantov, ki niso begunci in ne prihajajo iz nevarne države, ter zaščita interesov Slovenije pri rešitvah iz migracijskega pakta Evropske unije.
Na področju javne uprave dokument napoveduje racionalizacijo državnega aparata in obvezno rotacijo uradnikov na vodstvenih položajih na občutljivih področjih, kot so javna naročila, upravni postopki, nadzorne funkcije ter finančni in kadrovski oddelki.
Posebej je omenjena tudi uzakonitev rednega letnega testiranja na droge za funkcionarje funkcionarskega plačnega stebra na državni ravni.
Ideološko nevtralna šola in omejitev telefonov
V šolstvu pogodba napoveduje uveljavitev ideološko nevtralne šole, umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol, dvig ugleda učiteljskega poklica ter vrnitev učiteljske avtoritete.
Med konkretnimi ukrepi so skrajšanje učnih načrtov, reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature, sprememba sestave svetov šol, ustanovitev učiteljske zbornice ter uvajanje oziroma krepitev vsebin s področja računalništva, informatike, podjetništva in finančne pismenosti.
JEK2 in kanal C0
Energetski del pogodbe poudarja zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energijo. Dokument napoveduje nadaljevanje projekta JEK2, preučitev možnosti malih modularnih jedrskih reaktorjev ter razvoj hidroenergije, geotermalne energije in drugih racionalnih obnovljivih virov.
Pogodba je pri energetiki izrazito usmerjena v stabilnost sistema in energetsko samooskrbo. Med bolj odmevnimi napovedmi sta tudi prizadevanje za odpravo CO2 kuponov na ravni Evropske unije in ponovna preučitev rokov za uporabo premoga pri zagotavljanju stabilne energetske oskrbe.
Na področju okolja in prostora pogodba napoveduje hitrejše postopke za gradbena dovoljenja, poenostavitev občinskih prostorskih načrtov, digitalno platformo za spremljanje postopkov in aktivacijo degradiranih območij.
Posebej izstopa napoved celovite revizije projekta kanal C0 in drugih okoljsko spornih projektov. Dokument predvideva ukrepanje ob ugotovljenih nepravilnostih.
Kmetijstvo in prehranska varnost
Kmetijstvo je v koalicijski pogodbi nastajajoče desne vlade pogodbi opredeljeno kot strateška panoga, hrana pa kot strateška surovina. Prehranska varnost je povezana z nacionalno varnostjo, ja zapisano.
Dokument napoveduje spremembe strateškega načrta skupne kmetijske politike, debirokratizacijo kmetijstva, digitalni portal za kmetijske vloge in dovoljenja, podporo manjšim, družinskim in ekološkim kmetijam ter oprostitev dajatev za mlade prevzemnike za pet let.
Med pomembnejšimi napovedmi so tudi obvezno vključevanje lokalne hrane v razpise za javne ustanove, preverjanje porekla hrane, masne bilance in priprava bele knjige slovenskega kmetijstva.
Kulturni bon za 18-letnike v vrednosti 200 evrov
Na področju kulture in medijev pogodba napoveduje noveliranje zakona o RTV Slovenija, pri čemer dokument kot cilj navaja sodoben, profesionalen in nepristranski javni zavod.
Pogodba predvideva tudi revizijo transparentnosti lastništva medijev, učinkovitejše sankcioniranje kršiteljev, prenovo zakona o medijih in zakonodajo za zagotavljanje svobode izražanja državljanov.
Med bolj konkretnimi ukrepi na področju kulture je pilotna uvedba kulturnega bona za 18-letnike v vrednosti 200 evrov, namenjenega obisku kulturnih prireditev in nakupu knjig.
Modernizacija vojske tudi z umetno inteligenco
Na obrambnem področju pogodba napoveduje kadrovsko stabilizacijo Slovenske vojske, uravnoteženje profesionalne in rezervne komponente, povečanje deleža vojakov ter zmanjšanje nesorazmerij v strukturi visokih činov.
Predvideni so nakupi oborožitvenih sistemov, modernizacija Slovenske vojske z uvajanjem brezpilotnih sistemov, umetne inteligence, naprednega elektronskega bojevanja in robotike ter vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.
Med bolj konkretnimi političnimi napovedmi je ukinitev orožarskega holdinga Dovos in prenos nalog na direktorat za logistiko na ministrstvu.
Pogodba predvideva tudi revizijo dosedanjih obrambnih nakupov, pri katerih obstaja sum netransparentnosti.
Zunanja politika in Slovenci po svetu
Zunanjepolitični del koalicijske pogodbe poudarja aktivno, interesno usmerjeno in suvereno zunanjo politiko, povezano z nacionalnimi interesi, gospodarstvom in varnostjo.
Pri Evropski uniji dokument izpostavlja subsidiarnost, sorazmernost, varnost in konkurenčnost, hkrati pa poudarja, da Slovenija podpira okrepljeno evropsko sodelovanje brez prenosa dodatnih pristojnosti, ki ne bi bil v skladu z nacionalnimi interesi.
Pogodba posebno poglavje namenja tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu. Predvideni so ohranjanje identitete in kulturne dediščine slovenskih skupnosti, krepitev povezav z uspešnimi posamezniki slovenskega porekla, lažji dostop do izobraževanja v Sloveniji, priznavanje izobrazbe in odpiranje slovenskih hiš kot informacijskih centrov v okoljih, kjer živijo slovenske skupnosti.
