Slovenska plesna ustvarjalka gvinejskega rodu Dalanda Diallo, ki že vrsto let živi in ustvarja v Mariboru, je sodelovala v izjemnem plesnem projektu MAISHA Dance, ki združuje plesalce iz Evrope in Afrike.
Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, Dalanda Diallo, na Plesni izbi Maribor poučuje sodobno plesno tehniko, hkrati pa preko lastnega društva Baobab poučuje tudi zahodnoafriške plese.
Pred trinajstimi leti jo je ljubezen pripeljala v Maribor, ko je preko plesa spoznala partnerja, glasbenika Damirja Mazreka.
»Ples je zame nuja in nepogrešljiv del mojega življenja. V bistvu ne maram preveč govoriti in ples mi predstavlja sredstvo, skozi katero se lahko najboljše izrazim.
Predstavlja mi tudi povezavo z mojimi koreninami, s katerimi sem se povezala preko raziskovanja zahodnoafriških plesov,« pravi Dalanda, ki se je rodila in odraščala v Ljubljani, sicer pa ima korenine tako v Sloveniji kot v zahodni Afriki, saj njen oče prihaja iz Gvineje.
Maisha dance, povezovanje Afrike in Evrope skozi umetnost
V maju se je začela tritedenska rezidenca v okviru projekta Maisha dance, projekt Evropske in Afriške unije z namenom povezovanja Afrike in Evrope skozi umetnosti. Več kot tisoč prijav je bilo podanih na razpisu.
Med izbranimi za asistentko koreografije je bila tudi Dalanda Diallo, ki je tako sodelovala na mednarodni rezidenci v Addis Abebi.
»Želim razumeti recipročni vpliv gibanja in zvoka ter kako se ta interakcija manifestira v procesu ustvarjanja plesno-zvočne umetnosti. Poudarek je na identifikaciji in raziskovanju skupnega notranjega impulza, ki hkrati motivira tako gibanje kot zvočno izražanje, ter njegovega vpliva na končni umetniški izraz v kontekstu plesne umetnosti.
Tu se srečata polji sodobnega plesa in zahodno afriških plesov, ki mi znotraj svojih gibalnih jezikov ponujata možnosti za raziskovanje.«
V treh tednih do celovečerne predstave
Dalanda je imela izjemno priložnost sodelovati z mednarodno priznanimi umetniki, kot sta belgijsko-bukinski koreograf Serge Aimé Coulibaly in umetniška vodja Aida Colmenero Diaz iz Španije.
Končna selekcija plesalcev je zajemala štiri plesalce iz Evrope (Francije, Nemčije, Luksemburga in Švedske) ter štiri plesalce iz Afrike (Slonokoščene obale, Kenije, Južnoafriške republike in Angole).
V treh tednih so ustvarili celovečerno predstavo, v katero so vključili tudi lokalne glasbenike, kot je etiopski jazz bend Negarit, ki je prispeval glasbo prepleteno s tradicionalnimi etiopskimi instrumenti.
Most med Evropo in Afriko
Zgodovinski in kulturni konteksti Evrope in Afrike so plesalce spodbudili k ustvarjanju predstave, ki govori o človečnosti, skupnosti, medsebojnem sprejemanju in odgovornosti za pretekla dejanja.
Predstava, imenovana 'Daland@', kar pomeni 'ponos na svoje korenine', simbolično predstavlja most med Evropo in Afriko, poimenovan po Dalandi Diallo, ki v sebi združuje korenine obeh celin.
Dalanda Diallo: Plesna Pot in dosežki
Dalanda Diallo je svojo plesno pot začela na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, na oddelku za izrazni ples.
Nadaljevala je v Študijski repertoarni skupini PS Intakt, kjer je imela priložnost sodelovati s priznanimi domačimi in tujimi koreografi: Matjaž Farič, Matej Kejžar, Eča Dvornik, Tanja Skok, Michael Ruegg (Švica), Elena de Vega (Španija), Faustin Lyniekula (DR Kongo).
Izobraževala se je na raznovrstnih delavnicah v Sloveniji in tujini, v afriških plesih pa se je izpopolnila v plesnem centru Georges Momboye v Parizu in pri priznanem plesnem ansamblu Les Merveilles de Guinee iz Gvineje.
Je avtorica plesnih predstav: Na vseh štirih (2016), Duet za tolkala in stopala (2018), Bazen (2019) Ženske, ki so me nosile (2020) in Prevodi (2023). Kot soavtorica in koreografinja pa je (so)ustvarila predstave: Variacije na Cesaireja (2022); Ep o Sundžati (2022); La Place, variacije za Telo, Ritem, Glas (2022); Manifest za nas druge (2023).
Dalanda Diallo kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja deluje več kot dve desetletji, v zadnjih letih pa se posveča tudi avtorskim projektom, v katerih povezuje plesno in glasbeno umetnost, slovensko in gvinejsko kulturno dediščino.
Almira Ćatović
