Akademski kipar Marjan Drev prihaja iz Šentilja in je avtor številnih skulptur znanih Slovencev, med drugim tudi kipa škofa Antona Martina Slomška, ki stoji na Slomškovem trgu v Mariboru.

Slednjega so postavili leta 1991, sto let po nasaditvi tamkajšnjega parka. Odgovoren pa je tudi za topološko instalacijo na Rakuševem trgu. Akademski kipar Marjan Drev je bil rojen leta 1955 v Celju in je študij kiparstva končal na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, nato pa se specializiral iz smeri kiparstva.

Za seboj ima izdelanih že veliko skulptur, tokrat pa si je zamislil kip Sv. Nikolaja, ki bi po želji naročnikov stal na krožišču pred stolno cerkvijo svetega Nikolaja v Murski Soboti. 

Tega si je namreč ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matični narodom zamislil soboški škof Peter Štumpf. Čeprav naj bi bila ideja že stara kar nekaj časa, pa je škof Štrumpf soboško občino prvič povabil k sodelovanju pri uresničitvi te zamisli na otvoritvi drevoreda Martina Luthra v Murski Soboti.

Drev: S pojavom sodobne umetnosti je ta kultura izginila

Skulptura naj bi bila iz brona, v levi roki bi Sv. Nikolaj držal škofovsko palico, v desni pa tri zlate krogle, medtem ko bi imel na glavi škofovsko pokrivalo. Klub dvema dominantnima pogledoma je skulptura ustvarjena za v prostor in ustreza vsem zornim kotom, opisuje akademski kipar. 

»Naredili smo maketo, ki bi odgovarjala velikosti kakšnih štirih metrov. Gre za klasično figuro, narejeno po tradiciji evropskega kiparstva. Kolikor se je razvijalo, pa danes to ni več tako moderno, vsekakor pa je aktualno. Gre za to, da ne bi izgubili kulture, ki smo jo v Evropi gojili 2500 let in videti je, da je teh zadnjih 40 let vse skupaj popolnoma izginilo, in sicer s pojavom sodobne umetnosti. Nimam nič proti temu, ali naj bo sodobna umetnost ali ne. Gre za paralelni tok, ki goji tradicijo do tistega, kar je v umetnosti duhovno,« je pojasnil Drev.

V umetniškem oziru sem svoboden

Ker sta naročnika soboška škofija in občina je moral umetnik upoštevati tudi nekaj želja, a zanje pravi, da so »po drugi strani tudi prednost«.

»V umetniškem oziru sem bil popolnoma svoboden. Držal sem se te evropske tradicije, kar že tako vselej gojim pri sebi in mi je to nekako domače. Tako da s tem ni bilo nekih težav. Naredil sem nekaj skic, vedno delal po dve hkrati, nato pa sem izčiščeval ti dve formi, da sem prišel do končne,« pripoveduje.

FOTO: Škof Peter Štumpf

Nikolaj bil je bogat krščanski škof, ki je vse svoje premoženje razdal ubogim. V Sloveniji so mu od šestih posvečene kar tri stolnice. V roki pa ima tri zlate krogle, saj je revnemu kmetu tri večere zapored skozi okno metal denar, da bi ta lahko prihranil za poroko svojih treh hčera. Po svetem Nikolaju oziroma Miklavžu pa je poimenovan tudi sejem, ki ga v začetku leta priredijo tudi v Mariboru. 

»Stvari se zopet postavljajo v neko ravnovesje«

Kljub dobroti in pomoči, ki ju simbolizira Sv. Nikolaj, pa kipar Drev meni, da gre za kompleksnejše stvari: »Bistvo krščanskega izročila je že darovanje. A so tu še drugi vidiki: ne gre le za darovanje, temveč tudi izročilo, s katerim je začel Kristus, nato pa se je skozi čas nadaljevalo v različnih oblikah.« 

»Gre za kompleksne stvari in bi potrebovali precej časa. Ta oseba, ta Kristusov duh je bil tako bogat, da se danes zopet vrača na različne načine, na različna področja, na področju fine materije. Ampak tu je večen spor – primarnost materija ali duha. Je pa v tem smislu ravno današnji čas izjemno zanimiv, saj se stvari zopet postavljajo v neko ravnovesje, nek dialog oziroma disput, ki je izjemno zanimiv,« meni.

Stroka izbiri ni naklonjena

A sama stroka videzu in lokaciji kipa ni ravno naklonjena in pri izbiri kiparja tudi ni sodelovala. Umetnostni zgodovinar, muzejski svetnik in član Slovenske sekcije mednarodnega društva likovnih kritikov Robert Inhof poudarja, da ima Murska Sobota na področju javne plastike že polomijo, in sicer Muzo Erato na Trgu Kulture.

»Načrtovana skulptura Sv. Nikolaja, kot sem jo videl na družbenih omrežjih, ne glede na povsem različno tematiko, žal izraža sorodno oblikovno občutenje. Prej kot na neko resno umetnino takšen izdelek spominja bolj na figurico čokoladnega Miklavža, odvitega iz okrasne in zaščitne embalaže. Kot majhen dekorativni suvenirček bi takšna skulptura najverjetneje krasno funkcionirala, kot javna plastika pa nikakor ne, saj v tem primeru velja, da čim večja je skulptura, slabše izpade, saj se na ta način še bolj izpostavijo vse njene pomanjkljivosti,« je jasen Inhof.

Neposrečena se mu tudi zdi načrtovana lokacija, ki po njegovem mnenju ne prenese nobene skulpture. Meni, da je pri izboru javnih plastik in lokacij vedno nujno sestaviti usposobljeno komisijo, ki se drži izključno strokovnih meril in ne tistega, kar je nekomu zgolj všeč.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
France Korošec (nepreverjen)

Lepo, modro in pogumno!
Koliko pa velja kultura in ostale vrednote bomo pa videli kmalu, ko se oglasijo ekspoziture CK ZKS Murgle.

goostt (nepreverjen)

Štajerski avtor odmevne zasnove kipa: »Gre za kulturo, ki smo jo gojili 2500 let" !!
Torej pričeli ste 500 let pred Kristusom ??

In reply to by France Korošec (nepreverjen)

Starejše novice