Z Beletrinino urednico Branko Fišer: Precej več knjig se prebere, kot se jih dejansko kupi

Založba Beletrina v minulih letih premišljeno širi svoj knjižni program in išče nove priložnosti. Lani so zasnovali novo knjižno zbirko Žametna Beletrina z izkušeno urednico Branko Fišer, dobro poznavalko dogajanja na slovenskem in tujih knjižnih trgih.

Nova knjižna zbirka Žametna Beletrina prinaša uspešnice s svetovnih knjižnih trgov, pa tudi vznemirljiva dela domačih avtorjev. Z njimi poskušate nagovoriti čim več ljudi. Kako vam uspeva?

»Bi rekla, da dobro. Žametna Beletrina je namreč zasnovana kot sodobna, aktualna, trendovska knjižna zbirka, v kateri želimo bralcem ponuditi komunikativne, privlačne, navdihujoče zgodbe – zgodbe, ki pritegnejo, navdušijo in zasvojijo, nam kaj nežnega zašepetajo na uho, nas presunejo, postavijo pred etično dilemo ali pa prav pošteno prestrašijo. Kdo si ne želi takšnih knjig (smeh). Želimo, da Žametna postane sinonim za dobre zgodbe, za knjige, ki se berejo, za knjige, o katerih se govori.

Doslej jih je v zbirki izšlo že 14 in bralci so prav vse lepo sprejeli: od priročnika bivšega predsednika Pahorja Zmaga je začetek in dokumentarnega Salona Kitty, knjige o seksu, vohunjenju in nadzoru v nacistični Nemčiji, prek instagramovske uspešnice o udarnih valovih, ki jih izzove spontana poroka nekega para v hedonističnem New Yorku Kleopatra in Frankenstein, grenko-sladke komedije Pravzaprav krasno, idealne za poletno branje, in nagrajenega japonskega romana Briljantna domislica gospodične Šibata izpod peresa nove japonske literarne zvezdnice pa vse do kontroverzne ameriške uspešnice Vesela sem, da je mami umrla, v kateri Jennette McCurdy z obilico črnega humorja opisuje tegobe, s katerimi se je soočala kot otroška igralka – če seveda naštejem zgolj nekatere med njimi.«

Načrtujete dvajset izdaj letno. Zdi se ambiciozen korak, kajne?

»Založba Beletrina je uveljavljena slovenska založba za vrhunsko leposlovje in humanistiko, ki pa zadnjih nekaj let premišljeno širi svoj program in išče nove priložnosti. Po zbirkah Klasična Beletrina in Zvezda Beletrina, ki sta namenjeni ljubiteljem svetovne klasike in mladim bralcem, smo sedaj krovni zbirki Beletrina dodali še nekoliko bolj trendovsko naravnano zbirko Žametna Beletrina, ki z načrtovanimi dvajsetimi naslovi letno dejansko predstavlja doslej najambicioznejši korak v smeri utrjevanja založbe na slovenskem knjižnem trgu. 

V teh dvajset naslovov bomo skušali umestiti vsaj četrtino domačih avtorjev, saj so ti poleg skrbno izbranih mednarodnih uspešnic, največkrat žanrsko obarvanih – ena takšnih je tudi distopična Šola za dobre matere, nova feministična literarna klasika, ki so jo označili za Deklino zgodbo 21. stoletja – pri bralcih najbolj priljubljeni.

Doslej smo tako poleg že omenjene knjige Boruta Pahorja izdali še kriminalno dober slovenski politični triler Kdo je ubil SEKS?, ki ga je napisal Andrej Capobianco, ter pogumno in presunljivo delo o izgubi Pisma Maticu, v katerem so zbrana pisma, ki jih je pokojnemu sinu pisala mama Doris Kukovičič. Pravkar pa je na knjižne police prišel tudi leposlovni prvenec znane mariborske publicistke Melite Forstnerič Hajnšek Taka nisem bila nikoli – vitalistična avtofikcijska pripoved o soočenju z boleznijo in njenem premagovanju, hkrati pa globoko intimno delo o ponovnem premišljevanju lastnega življenja in minevanja.«

Eklektična zbirka, zelo heterogena

Kaj vas vodi pri izboru, na kaj se osredotočate?

»Žametna je eklektična zbirka, tako vsebinsko kot žanrsko zelo heterogena, saj bralcem nudi izjemno širok nabor tem in žanrov. Želimo namreč ustvariti zbirko, v kateri bo vsakdo našel kaj zase, pa naj prisega na napete kriminalne romane, poetične ljubezenske zgodbe, dramatične družinske sage ali pa zgodovinske epopeje.

Se pa pri izboru osredotočamo predvsem na knjige, ki so vzbudile pozornost na tujih knjižnih trgih, so umeščene na lestvice najbolje prodajanih oziroma najbolj priljubljenih knjig, so uspešnice v tujini ali pa se nam dozdeva, da bi to še lahko postale. Gre za knjige, o katerih so slovenski bralci morebiti tudi že kaj slišali in bi si jih želeli prebrati v slovenskem prevodu. 

Takšna je zagotovo knjiga Na odprtem, rahločutna oda ljubezni izpod peresa enega najvznemirljivejših britanskih literarnih glasov Caleba Azumaha Nelsona, ki je prejela številne literarne nagrade in velja za eno najbolj odmevnih knjig na TikToku, prevedeno v več kot 20 jezikov. Pa seveda tudi knjiga Nadvse bistra bitja, duhovita pripoved o nenavadnem prijateljstvu med orjaško tihomorsko hobotnico in osamljeno vdovo, ki je začarala bralce po vsem svetu in jo lahko beremo že v 35 jezikih. 

Poleg svetovnih uspešnic pa seveda iščemo tudi zanimive zgodbe domačih bodisi že uveljavljenih bodisi še neznanih avtorjev, nove kreativne glasove, ki bi lahko obogatili na zbirko.«

Je na slovenskem trgu sploh še kaj prostora za nove zbirke? Kdaj se bo trg zasitil?

»Prostor za dobre nove zbirke vedno obstaja – je pa zagotovo vprašanje, ali jih bodo bralci vzeli za svoje in bodo preživele na zahtevnem knjižnem trgu. Naklade so seveda vse manjše, število naslovov se veča, ampak glede na to, koliko drugih privlačnih vsebin se nam v zadnjem času ponuja na dosegu roke oziroma zaslona, še vedno kar lep odstotek ljudi posega po knjigah. 

Poglejte si samo število članov slovenskih splošnih knjižnic in število izposoj – želja po branju zagotovo obstaja, je pa res, da se precej več knjig prebere, kot se jih dejansko kupi.«

Še vedno čakajo na prevode 

Kako pa je s prevodi svetovnih uspešnic? Nekateri raje berejo knjigo v izvirniku. Se splača izdajati prevode?

»Res je, veliko ljudi bere v angleščini, a je še vedno veliko več tistih, ki raje počakajo na prevode. Analize kažejo, da po knjigah v tujem jeziku posegajo po eni strani predvsem mladi ter tisti, ki iščejo strokovno literaturo, za katero največkrat ni pričakovati, da bo prevedena v slovenščino. Po leposlovju v izvirnikih pa niti ni takšnega povpraševanja, ljudje še vedno raje počakajo na prevod, če ta le pride relativno hitro. 

Res je udobneje brati v domačem jeziku, priznajmo si, in na dober prevod se splača tudi malce počakati. Da to drži, se je pokazalo tudi pri avtobiografiji princa Harryja Rezerva. Čeprav je prevod izšel relativno pozno, več kot pol leta po izidu angleškega originala, so bralci knjigo zelo lepo sprejeli.

Pri Žametni se bomo seveda potrudili, da se bomo čim hitreje odzivali na dogajanje na tujih knjižnih trgih in bralce razveselili s prevodi, kakor hitro bo mogoče. Jeseni tako prihaja biografija Britney Spears Ženska v meni in prevod enega najbolj priljubljenih romanov preteklega leta Zdravo, lepotica Ann Napolitano.«