Kaj o zastojih pravi Mestna občina Maribor?
Pred nekaj tedni smo na terenu preverili opozorila bralcev, ki so nas obvestili o dolgih zastojih na Koroškem mostu v Mariboru.
Zastoji na tem območju sicer niso novost, a očitno rešitve za kolone vozil, ki se včasih vijejo vse do prometne šole, v zadnjih letih pristojni niso uspeli najti.
Na pereči problem se je odzvala Mestna občina Maribor, ki se zaveda problematike upočasnjenega prometa, vendar opozarja, da je cesta v rokah države in ne občine.
Kje vidijo razloge za zastoje?
Med glavnimi vzroki za zamašitve na krožišču občina navaja neprimerne vozniške navade in samo geometrijo cest.
»Težavo za nastanek občasnih zastojev predstavljajo prevelike hitrosti vozil čez Koroški most, ki v delu približevanja krožišču s prehodi za pešce, še dodatno predstavlja ustavitev vozila.
K izboljšanju razmer ne pripomorejo tudi neupoštevanja pravil prednosti, izsiljevanja voznikov, geometrija krožišča.«
Dvopasovna Koroška cesta se namreč združi v enopasovni izvoz na Gosposvetsko.
Ob tem postrežejo še s podatkom, da je povprečni letni dnevni promet leta 2023 znašal 27989. Po štetju motornega prometa, ki ga je v začetku oktobra leta 2024 izvedla Direkcija za infrastrukturo, pa je Koroško cesto v 24 urah prevozilo 33670 vozil.
Prilagajanje semaforjev
Mariborska občina sicer aktivno poskuša vplivati na pretočnost prometa s prilagajanjem semaforjev v križišču Gosposvetske in Turnerjeve.
»Že večkrat smo prilagodili krmiljenje semaforskega križišča s podaljševanjem časa zelene luči na tisti smeri, kjer je to bolj potrebno, vendar pa je v času prometnih konic iz vseh smeri semaforiziranega križišča veliko vozil. Tako iz smeri mesta, pa tudi tistih, ki želijo preko Koroškega mostu v mesto.«
Zadnja prilagoditev krmiljenja, s podaljšanjem časa najave detekcije in zelenega intervala na GPS iz smeri zahoda, je bila izvedena konec oktobra 2025, in sicer zaradi poslabšanja stanja, ki je nastalo z novim študijskim letom.
Po zadnji korekciji krmiljenja se bo po pojasnilih občine ponovno preverilo stanje celotnega križišča in možnosti za dodatno prilagoditev detekcije in zelenih intervalov na GPS.
»V novembru bomo še dodatno uskladili krmilne programe križišča za večjo pretočnost,« so zatrdili.
Prehodi za pešce
V preteklosti se je omenjala možnost odstranitve katerega od prehodov za pešce v bližini študentskega kampusa ali izgradnja nadhoda, kar bi lahko razbremenilo zastoje.
Vendar na občini opozarjajo, da to ni mogoče brez sodelovanja države:
»Zaradi bližine študentskega kampusa in fakultet, ni možno prehodov v krožišču kar ukiniti, potrebna bi bila izvedba deniveliranega prehajanja pešcev, kar pa je v domeni upravljavca, torej Direkcije za infrastrukturo.«
Kaj bo, ko bo zgrajena zahodna obvoznica?
Na vprašanje, kako bo izgradnja nove zahodne obvoznice vplivala na promet v tem delu mesta, na občini odgovarjajo, da dokler ta ne bo v celoti zgrajena in povezana z avtocestnim omrežjem, večjih sprememb v prometu čez Koroški most še ne gre pričakovati.
»Sčasoma, ko bodo vozniki spoznali nove možnosti in prilagodili svoje potovalne navade, pa lahko pričakujemo postopno razbremenitev prometa na tem odseku,« so prepričani.
Ugotavljajo sicer, da vse preveč vozil, ki prihajajo iz smeri Koroške, uporablja ceste v centru mesta za prečkanje mesta vzhod-zahod.
»Posluževanje drugih možnosti uporabe prometnic za prevoz v smeri vzhod – zahod na desnem bregu Drave, bi zagotovo izboljšalo prometno obremenitev v centru mesta,« še zaključijo pri občini.
