Napoved prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo je presenetila tudi mariborske ravnatelje. Opozarjajo, da pred tako obsežno spremembo potrebujejo analizo sedanjega sistema, jasne vsebinske cilje, časovnico in vključitev stroke.
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je ob objavi rezultatov raziskave PISA 2025 napovedal celovito reformo slovenskega šolstva, med drugim pripravo prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo.
Po ministrovih besedah organizacijski model, prehodno obdobje in potrebne programske spremembe še niso izdelani. Poudaril je, da »dodatno leto šolanja ni vrednota samo po sebi«, temveč je cilj več znanja.
Po napovedih ministrstva naj bi se nova ureditev začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred pa bi postal obvezni vrtec, ki bi se lahko izvajal bodisi v vrtcu bodisi v prostorih osnovne šole. Minister je med ključnimi cilji reforme izpostavil tudi zgodnejše opismenjevanje, spremembe ocenjevanja, zmanjšanje administrativnih obremenitev in večjo avtoriteto učiteljev.
Kako na napoved gledajo v Mariboru, smo vprašali ravnatelje osnovnih šol. Na aktivu mariborskih ravnateljev so se o vprašanjih uskladili in nam poslali skupno stališče, ki ga je v imenu aktiva posredovala njegova vodja Barbara Pernarčič.
»Napoved je presenetila vse vpletene«
Mariborski ravnatelji pravijo, da jih je napoved odprave devetletke presenetila.
»Napoved je presenetila vse vpletene, učitelje, ravnatelje, starše in kot takšno jo ocenjujemo tudi mi,« odgovarjajo.
Do samega prehoda na osemletko se v tem trenutku ne želijo opredeliti kot do dobre ali slabe rešitve. Poudarjajo, da za takšno presojo najprej potrebujejo temeljito analizo obstoječega sistema.
»Brez resne poglobljene analize trenutne devetletke ter evalvacije in presoje rezultatov je težko reči, da je katera koli sprememba v šoli strokovno utemeljena.«
Po njihovih besedah doslej še niso slišali strokovnih argumentov, podprtih z analizo stanja in jasno opredelitvijo ključnih težav obstoječega sistema.
Kaj bi učenci z osemletko dejansko pridobili?
Ravnatelji opozarjajo, da zato trenutno tudi ni mogoče oceniti, ali bi sprememba učencem prinesla več znanja.
Izpostavljajo, da še ni bilo predstavljeno, kaj bi se zgodilo z učnimi načrti, cilji in standardi znanja.
To je po njihovem še toliko pomembneje, ker se prenovljeni učni načrti prav v tem šolskem letu začenjajo uvajati v šole. Ministrstvo je še pred začetkom šolskega leta prav prenovo učnih načrtov predstavljalo kot eno pomembnih aktualnih sprememb.
»Nemogoče je oceniti, kaj konkretno bi učenci s tem prehodom pridobili in kako bi prenova dejansko prispevala k boljšemu znanju učencev,« opozarjajo mariborski ravnatelji.
Sedanji prvi razred kot obvezni vrtec? »Potreben je daljši strokovni razmislek«
Veliko vprašanj odpira tudi zamisel, da bi sedanji prvi razred postal obvezni vrtec.
Ravnatelji opozarjajo že na zakonodajno izhodišče: trenutno je v Sloveniji obvezna osnovna šola, ne pa vrtec. Sedanje osnovnošolsko izobraževanje traja devet let, otroci pa vanj praviloma vstopijo v letu, ko dopolnijo šest let.
Če bi se vrtec vključil pod okrilje obveznega izobraževanja, bi bilo zato po njihovi oceni verjetno treba spreminjati tudi zakonodajo.
Opozarjajo še na kurikulum za vrtce, ki je bil prenovljen šele leta 2025.
»Tudi slednji ni le 'varstvo' otrok, ampak prav tako kot osnovna šola sledi kurikulumu.«
Vprašanje, ali bi se obvezni vrtec izvajal v vrtcu ali šolskih prostorih, je zanje v tem trenutku manj pomembno. Ključno je, kaj bi otroci v tem letu počeli in kakšni bi bili cilji programa.
Kaj bi reforma pomenila za prostore in zaposlene?
Tudi na vprašanje, ali imajo mariborske osnovne šole dovolj prostora za izvajanje novega obveznega vrtčevskega leta, jasnega odgovora še ne morejo dati.
»Brez natančnih opredelitev in tudi normativov za vrtec je težko govoriti o zmožnostih šol, če še ni znano, kaj natanko bi se od nas pričakovalo tako prostorsko kot kadrovsko in organizacijsko.«
Sprememba bi po njihovem močno posegla v prostorske, kadrovske in organizacijske razmere šol. Pri tem bi bilo treba upoštevati normative, organizacijo poučevanja v učnih skupinah ter dejavnosti razširjenega programa.
Šole so trenutno še sredi postopnega uvajanja novega razširjenega programa, v katerega naj bi bile vse osnovne šole vključene do šolskega leta 2028/29.
Kaj bi bilo z učitelji prvega razreda in vzgojitelji?
V prvem razredu že zdaj poleg učiteljev sodelujejo tudi vzgojitelji.
Mariborski ravnatelji ocenjujejo, da imajo vzgojitelji ustrezno formalno izobrazbo za delo v vrtcu in bi zato verjetno lahko izvajali tudi program obveznega vrtca.
A znova opozarjajo, da še ni znano, kakšen bi ta program sploh bil.
Če bi zadnje predšolsko leto postalo obvezno, bi bilo po njihovem verjetno treba prilagoditi tudi njegove vsebine in cilje zahtevam nove šolske ureditve.
»Neznank je tudi na tem področju preveč, da bi lahko podali dokončen odgovor.«
Reforma že leta 2028? Spomnili na uvajanje devetletke
Posebej zadržani so mariborski ravnatelji do napovedane časovnice. Za zdaj po njihovih besedah še ni konkretne strokovne analize, načrta izboljšav, predlogov izvedbe, podrobne časovnice, vsebinskih izhodišč niti jasne zakonske podlage.
Menijo, da bi bilo treba v pripravo reforme nujno vključiti učitelje, ravnatelje, Zavod za šolstvo, Pedagoški inštitut in druge strokovnjake za slovensko šolstvo.
Kot primer navajajo uvajanje sedanje devetletke. Poskusno izvajanje se je začelo v šolskem letu 1999/2000, popolna uveljavitev pa je sledila okoli leta 2008. Če se upošteva še priprava reforme od Bele knjige leta 1995, je celoten proces po njihovih navedbah trajal približno 13 let.
»Težko si je realno predstavljati tako obsežno reformo v tako kratkem času,« poudarjajo.
Ravnatelji nanizali dolg seznam vprašanj
Pred kakršnokoli popolno spremembo sistema bi bilo treba po njihovem najprej ugotoviti, kaj v sedanji devetletki deluje, kaj ne in kaj je sploh treba spremeniti.
Med drugim sprašujejo:
- ali je treba spremeniti celoten sistem ali zgolj izboljšati njegove šibke točke,
- kaj dejansko pomeni zmanjšanje števila let osnovne šole,
- ali bo manj časa pomenilo manj standardov in ali bi to res pomenilo več znanja,
- ali bo v krajšem času mogoče doseči načrtovane cilje,
- kako se bodo spremenili učni cilji in nacionalno preverjanje znanja,
- kako zagotoviti, da bo vrednota postalo znanje in ne zgolj ocene,
- ali bodo šole administrativno razbremenjene,
- ali bo reforma okrepila ugled učiteljskega poklica in avtonomijo šol,
- kako bo urejeno razmerje med uporabo umetne inteligence in drugih tehnologij ter prekomerno uporabo zaslonov,
- kako bo opredeljeno sodelovanje staršev,
- katere konkretne koristi bo reforma prinesla otrokom,
- kdaj in kako bodo njene učinke preverjali,
- ali bo najprej uvedena pilotno ali hkrati na vseh šolah,
- kaj se bo zgodilo s pravkar prenovljenimi učnimi načrti,
- in kaj bo z razširjenim programom, katerega uvajanje še poteka.
»V prvi vrsti mora upoštevati stroko in učence«
Ravnatelji poudarjajo, da seznam odprtih dilem s tem še zdaleč ni zaključen.
Ne glede na to, kakšna reforma bo na koncu sprejeta, menijo, da mora nastajati ob sodelovanju stroke – učiteljev, ravnateljev, Zavoda za šolstvo in pedagoških strokovnjakov.
Predvsem pa mora biti po njihovem v središču učenec.
»Predvsem pa mora upoštevati učence – njihove razvojne, vzgojne, socialne in intelektualne potrebe. Prav zaradi učencev so spremembe nujne. Če želimo, da so dobre in premišljene, pa je potreben čas in strokovno sodelovanje.«
Aktiv mariborskih ravnateljev svoj odziv zaključuje še s širšim opozorilom, da izobraževalnega sistema ni mogoče spreminjati ločeno od družbe, v kateri deluje.
Po njihovem je namreč izobraževalni sistem zrcalo družbe in njenega vrednotnega sistema, zato mora biti ob reformi širši razmislek namenjen tudi družbenemu okolju, v katerem naj bi šole spremembe izvajale.
