Podjetje Neuroth je Osnovni šoli Slave Klavore Maribor podarilo semafor hrupa, ki bo otroke opozarjal, kdaj je raven glasnosti v prostoru previsoka.
Na Osnovni šoli Slave Klavore v Mariboru so danes učencem predstavili pomen skrbi za sluh in jih opozorili na nevarnosti pretiranega hrupa.
Ob tem je podjetje Neuroth šoli podarilo tudi semafor glasnosti, ki bo otroke opozarjal, kdaj je raven glasnosti v prostoru previsoka.
Predstavitve so se udeležili učenci od prvega do petega razreda. Po besedah organizatorjev je prav zgodnje ozaveščanje ključno, saj se odnos do poslušanja, glasnosti in zvočnega okolja oblikuje že v otroštvu.
Preventiva naj se začne že v otroštvu
Težave s sluhom pogosto povezujemo predvsem s starostjo, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je preventiva pomembna veliko prej.
Direktor podjetja Neuroth Slovenija Robert Lepener poudarja, da je letošnji Teden sluha, ki ga obeležuje Svetovna zdravstvena organizacija, posebej izpostavil pomen skrbi za sluh pri otrocih.
»Poudarek je bil prav na preventivi in na otrocih, da se skrbi za njihov sluh in za zdravo zvočno okolje, ki ni prehrupno,« je povedal Lepener. Dodal je, da je hrup eden glavnih vzrokov za naglušnost.
Tema težav s sluhom pri otrocih je v zadnjem času postala tudi bolj vidna v javnosti in popularni kulturi. Lepener je kot primer omenil priljubljeno otroško risano serijo Pujsa Pepa, v kateri so ustvarjalci odprli temo naglušnosti pri otrocih.
Vse več hrupa in vse več slušalk
Po Lepenerjevih besedah je sodobno okolje vse bolj hrupno, kar velja tudi za šole. Prostori, kot so jedilnice, telovadnice ali večnamenske dvorane, so pogosto glasni zaradi odmeva in večjega števila otrok.
»Šole so tipično zelo hrupna okolja. To ne vpliva le na otroke, ampak tudi na učitelje in druge zaposlene, ki so vsak dan izpostavljeni takemu okolju,« je dejal.
Dodatno tveganje predstavlja tudi vse pogostejša uporaba slušalk. Lepener opozarja, da veliko mladih glasbo in druge vsebine posluša pri previsoki glasnosti.
»Uporaba slušalk je danes povsem običajna, težava pa je, da večina posluša preglasno. Raziskave so pokazale, da imajo že otroci in mladostniki okvare sluha na visokih tonih, ki so najbolj občutljivi,« je pojasnil.
Takšne težave se po njegovih besedah pojavljajo že pri petih do desetih odstotkih mladih.
Semafor glasnosti kot opozorilo
Del današnjega dogodka je bila tudi predaja semaforja glasnosti, naprave, ki meri raven glasnosti v prostoru in nanjo opozarja z barvami, podobno kot prometni semafor.
»Ko glasnost v prostoru postane previsoka, se prižge rdeča luč. Pred tem že rumena opozarja, da postaja preglasno, zelena pa pomeni, da je raven hrupa primerna,« je pojasnil Lepener.
Vizualni prikaz otrokom na enostaven način pokaže, kdaj hrup presega priporočene meje, in jih spodbuja, da sami zmanjšajo glasnost.
Šola kot prostor učenja življenjskih navad
Na šoli poudarjajo, da je ozaveščanje o skrbi za sluh pomemben del vzgoje in priprave na življenje. Ravnatelj Osnovne šole Slave Klavora Danijel Lilek pravi, da otroci v zgodnjih letih še nimajo občutka, kakšna raven glasnosti je primerna.
»Šola je ustanova, ki pripravlja otroke na življenje. Sluh je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenje, zato jim poskušamo tudi na tak način približati, kaj pomeni skrbeti zanj,« je povedal.
Šolo obiskuje med okoli 320 učencev, današnjega dogodka pa so se udeležili učenci od prvega do petega razreda, saj je prav pri najmlajših najprimerneje začeti z ozaveščanjem.
Semafor glasnosti bodo na šoli najverjetneje postavili v prostore, kjer je hrup največji, denimo v jedilnico, telovadnico ali večnamenski prostor.
