Na Teznu nastaja največja investicija v zgodovini mariborskega zdravstvenega doma, ki bo pod eno streho združila številne zdravstvene dejavnosti.
Pred dobrim letom so na Teznu položili temeljni kamen, danes pa je nova zdravstvena postaja že dobila streho. Pomemben mejnik pri gradnji enega večjih zdravstvenih projektov v Mariboru so danes zaznamovali z likofom kar na gradbišču ob Prekmurski ulici.
Nova zdravstvena postaja bo obsegala okoli 7000 kvadratnih metrov in bo namenjena ne le prebivalcem Tezna, temveč tudi pacientom iz širšega območja. Završnik ob tem zagotavlja, da imajo zagotovljen tudi kader, s katerim bodo zapolnili nove prostore.
»Veselimo se dneva, ko bomo vrata tega objekta tudi odprli,« je povedal direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik.
Od družinske medicine do duševnega zdravja
V novi zdravstveni postaji bo na enem mestu združenih več dejavnosti. V pritličju bodo prostori medicine dela, prometa in športa, pediatrične ambulante ter patronažna služba s centrom za oskrbo na domu.
Predviden je tudi poseben center za nalezljive bolezni, pri načrtovanju katerega so upoštevali izkušnje iz epidemije covida-19. Prostori bodo zasnovani tako, da jih bo mogoče ob morebitni novi epidemiji hitro aktivirati.
V objektu bodo med drugim še ambulante družinske medicine, centralni laboratorij, center za duševno zdravje, center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, razvojne, ginekološke in zobozdravstvene ambulante. V kletnih prostorih bo urejeno parkiranje.
Za mariborski zdravstveni dom gre za investicijo, kakršne v svoji zgodovini še ni imel.
»V zgodovini Zdravstvenega doma v Mariboru je to največja investicija,« je poudaril Završnik.
Ob tem je izpostavil rast zavoda in potreb po zdravstvenih storitvah. Trenutno imajo približno 1200 zaposlenih, pred desetimi leti pa jih je bilo nekaj več kot 750. Zdravstveni dom po njegovih besedah pridobiva tudi nove programe, za katere potrebuje dodatne in ustrezne prostore.
V novi postaji tudi lekarna
Pomemben del nove zdravstvene postaje bo lekarna. Ta bo obsegala 255 kvadratnih metrov, imela bo štiri izdajna mesta, Mariborske lekarne Maribor pa bodo vanjo vložile okoli milijon evrov lastnih sredstev.
Direktor Lekarn Maribor Albin Turk, sicer tudi Tezenčan, je ob dogodku poudaril pomen investicije za ta del mesta.
»Kot Tezenčan moram povedati v svojem imenu, pa verjamem, da tudi v imenu vseh prebivalcev Tezna, da smo hvaležni in res ponosni na to veliko pridobitev,« je dejal.
Kot je dodal, nova zdravstvena postaja po njegovem kaže tudi, da večje mestne investicije niso omejene zgolj na središče Maribora.
»Še posebej je treba poudariti, da je to tudi dokaz mesta Maribora, da skrbi tudi za periferijo, tako so rekli Teznu, da se tudi tukaj izvajajo investicije, in to velike, in se ne gradi samo v centru mesta.«
Nova lekarna bo 24. enota v sklopu Lekarn Maribor. Zaradi zakonodajnih omejitev pa ne bo šlo za dodatno lekarno. Kot je pojasnil Turk, zakonodaja glede na število prebivalcev ne omogoča odprtja dodatne lekarne, zato bo potrebna selitev obstoječe Lekarne Tezno v novo zdravstveno postajo.
Vrednost projekta 20,7 milijona evrov
Celotna investicija je vredna 20,7 milijona evrov, država pa pri projektu sodeluje s petimi milijoni evrov. Gradbena dela izvaja Pomgrad. Nova zdravstvena postaja naj bi vrata odprla leta 2027, natančnejšega datuma na dogodku še niso navedli.
Mariborski župan Saša Arsenovič je spomnil, da je mesto v zadnjih letih dobilo dve novi zdravstveni postaji, najprej na Magdaleni, zdaj pa nastaja še precej večja na Teznu.
»Leta 2018 smo lahko res samo sanjali o tem, da bomo v tako kratkem času, po vseh letih, ko se ni zgradilo nič, zgradili dve zdravstveni postaji,« je dejal.
Po njegovih besedah pomen takšnih naložb ni le v boljši dostopnosti zdravstvenih storitev, temveč tudi v zagotavljanju boljših pogojev zaposlenim. S sodobnimi prostori želijo po njegovem mnenju prispevati k temu, da bi zdravstveni delavci ostajali v Mariboru in regiji.
»Mislim, da je največja vrednost teh investicij v zdravstvo, da ne samo uporabnikom teh storitev, ampak predvsem zaposlenim tukaj, ne samo zdravnikom, ampak sestram in vsem ostalim, ki delajo v tem segmentu in jih še kako potrebujemo, damo odlične pogoje za delo,« je poudaril.
Ob današnjem dogodku se je Arsenovič dotaknil tudi samega poimenovanja likof. Kot je dejal, gre za več stoletij star slovenski običaj, povezan z zaključkom pomembnega dela oziroma dobro opravljenim poslom.
»Tukaj smo sklenili dober posel in postavili streho, kar danes pomeni beseda likof, tako da tudi tradicijo tukaj, mestno, slovensko, živimo naprej,« je sklenil.
