Maribor naj bi po statističnih podatkih veljal za mesto, kjer beležijo višjo stopnjo nasilnega kriminala v primerjavi z drugimi mesti. Na neslavnem seznamu so še Kočevje, Črnomelj in Piran.
Slovenija kot država sicer nima velikih težav s kriminalom. Združeni narodi nas po številu umorov na prebivalca uvrščajo med 20 držav, z najmanj nasilja na svetu. Se pa velike razlike pojavljajo med različnimi deli države.
Kaj je razlog za takšne razlike?
Seveda se ob podatkih, da so nekateri deli države soočajo z večjim številom težav povezanih z nasilnim dejanjem postavi vprašanje, kakšen je razlog za ta pojav. Odgovor je najbrž v družbenem, ekonomskem in geografskem dejavniku, ki pripomore k temu, da se nekateri deli Slovenije pogosteje srečujejo s to problematiko.
Zato ni presenetljiv podatek, da je v upravni enoti Kočevje, ki se srečujejo z najvišjo številko nasilja, tudi največ brezposelnih oseb. Okoli 23 odstotkov prebivalcev Kočevja je namreč brezposelnih, je pa res, da se na drugi strani Lendava, ki ima podobno stopnjo brezposelnosti, s takšnim problemom ne ukvarja oziroma ni tako pereč, kot v Kočevju, tako da zadev ne smemo povsem posploševati.
Maribor na drugem mestu po število ropov
Kot kažejo podatki, ki jih se zbral spletni portal Pod črto se je Maribor znašel na drugem mestu po številu ropov glede na število prebivalcev. Na prvem mestu je Ljubljana. Mariboru sledijo še Piran, Grosuplje in Kočevje. Najmanj ropov se zgodi v Tolminu, Slovenj Gradcu, Hrastniku, Ilirski Bistrici in Logatcu. V teh mestih se po podatkih policije med letom 2011 in 2015 ni zgodil niti en rop ali tatvina.
Lenart z najvišjo stopnjo krvnih dialektov
Po podatkih portala Pod črto, se je na vrhu seznama mest, ki se sooča z najvišjo stopnjo krvnega dialekta, znašel Lenart. Sledi mu Litija, Kočevje, Krško in Novo mesto. So se pa Radlje ob Dravi znašle na seznamu mest z najvišjo stopnjo spolnega nasilja oziroma kršitve spolne nedotakljivosti, posilstva, spolne zlorabe, spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let in spolnega nasilja.
Premalo policistov
Kot vemo, je naloga policije predvsem represivna in ne toliko preventivna, vsaj kar se tiče kriminala, čeprav je ravno preventiva ključ do zmanjšanja problema. Tako bi lahko v krajih, kjer izstopajo takšne ali drugače oblike kriminalnih dejanj, policisti povečali nadzor in prisotnost, a se seveda pojavi problem, saj imamo na tem področju zaposlenih premalo policistov kriminalistov, ki bi lahko delovali preventivno. Trenutno je v Sloveniji zaposlenih 3689 policistov, ki se ukvarjajo s kriminaliteto, kar je za okoli 20 odstotkov manj, kot bi bilo potrebno.
