Zadnja sobota v mesecu maju bo v Mariboru zaznamovana s strani Stražunskega dvoriščkanja, backyard teka, ki je bil prvi te kategorije v Sloveniji.
V soboto bo Stražunski gozd znova gostil eno najbolj posebnih tekaških preizkušenj. Stražunsko dvoriščkanje – Backyard Ultra tudi letos v Maribor privablja tekače iz vse Slovenije in celo tujine, ki jih ne žene hitrost, temveč vzdržljivost.
Dogodek organizira društvo Pohorska Trail banda, eden izmed organizatorjev Luka Uršič pa pravi, da backyard ni klasična tekaška tekma.
»Tu se ne tekmuje na čas v smislu, kdo bo prvi na cilju. To je tekma s samim seboj,« pojasnjuje.
Tekma, kjer ciljne črte pravzaprav ni
Koncept backyard ultra je preprost, a hkrati izjemno zahteven. Tekmovalci morajo vsako uro preteči 6,7 kilometra dolg krog. Ni pomembno, ali krog zaključijo v 35 ali 59 minutah – pomembno je le, da ga opravijo znotraj ene ure. Nato sledi nov start in tako se tekma nadaljuje, dokler na progi ne ostane le en tekač.
»Gre za sistem »last man standing«. Dokler sta vsaj dva tekača pripravljena nadaljevati, se tekma ne konča. To lahko traja tudi več kot 30 ur, najbolj vztrajni tekači tako pretečejo tudi več kot 200 kilometrov,« razlaga Uršič.
Na začetku se razdalja morda ne zdi posebej zahtevna, a po več urah teka postane vse precej bolj zapleteno. Tekači morajo med krogi jesti, počivati, skrbeti za opremo in razmišljati o taktiki.
»Bolj kot si hiter, več časa imaš za počitek, ampak si tudi bolj utrujen. Taktika je torej zelo pomembna,« dodaja.
Stražun ponuja nekaj, česar drugje ni
Posebnost mariborskega backyarda je tudi sama trasa. Poteka izključno skozi Stražunski gozd, brez asfaltnih odsekov, s približno 60 višinskimi metri in veliko sence.
Prav v Stražunu je pred dvema letoma padel tudi slovenski rekord v backyard ultra formatu. Aleš Frlic in Ivi Hrastovec sta takrat pretekla 32 krogov oziroma več kot 200 kilometrov. Posebnost tistega zaključka je bila, da zmagovalca sploh niso dobili. Oba tekača sta po 32 urah tekmovanja skupaj odstopila.
»To je edina tekma, kjer so vsi razen enega poraženci. Takrat pa zmagovalca sploh ni bilo, ker sta oba rekla, da ne gresta več naprej. Bilo je skoraj filmsko.«
Iz majhnega dogodka do razprodane prireditve
Dogodek se je pred tremi leti začel precej spontano. Člani društva so backyard format najprej preizkusili med seboj, nato pa organizirali še prvo uradno izvedbo. 50 mest je bilo razprodanih v zgolj enajstih urah. Letos so odprli 100 mest, ki so prav tako hitro pošla.
Kljub zanimanju organizatorji dogodka ne želijo širiti za vsako ceno. Pomembnejša od množičnosti jim ostajata pristnost in povezanost skupnosti, hkrati pa ne želijo, da bi po Stražunu teptalo 200 parov stopal, saj so poti ozke, čutijo pa tudi odgovornost do narave.
»Ne delamo komercialnega dogodka. Nimamo sponzorjev, vse organiziramo iz startnin, ki znašajo 25 evrov na tekača. Hočemo, da ostane pristno,« poudarja Uršič.
Povezovanje in medsebojna podpora
Po besedah organizatorjev backyard ultra med tekači ustvari posebno povezanost. Ker ure in ure preživijo skupaj na isti trasi, se med njimi pogosto spletejo prijateljstva.
Tudi zato backyard ultra ni le tekaško tekmovanje, temveč druženje. Tekmovalci imajo ob progi postavljene šotore in stole, mnogi po odstopu ostanejo še več ur ter navijajo za ostale.
»Imamo občutek, da tekmovalci začnejo kot tekmeci, končajo pa kot prijatelji,« pravi Uršič.
Pri backyardu fizična pripravljenost sicer igra pomembno vlogo, a organizator poudarja, da je ključ predvsem v glavi. Tekači se morajo spopadati z utrujenostjo, pomanjkanjem spanja in monotonostjo ponavljajočih se krogov.
»Več kot polovica vsega je psihološka priprava. Ure in ure delaš isti krog in če nimaš načina, kako pobegniti iz svoje glave, te začne lomiti,« še dodaja.
Srebrni kovanec kot vstopnica na svetovno prvenstvo
Čeprav backyard ultra slovi po tem, da na njem ni velikih denarnih nagrad, ima zmaga v Stražunu posebno težo. Organizatorji namreč zmagovalcu podelijo tako imenovani »silver ticket« oziroma srebrni kovanec, ki ga prejmejo neposredno iz ZDA, od koder ta kategorija izvira.
Gre za uradno priznanje svetovne backyard ultra skupnosti, ki tekačem odpira vrata proti reprezentančnim nastopom. Prav Stražunsko dvoriščkanje je trenutno edini uradni backyard dogodek v Sloveniji, ki lahko podeljuje ta kovanec.
»Ta srebrni kovanec je pomemben, ker vsak organizator dobi samo enega. Kdor ga osvoji, lahko ob izpolnjenih normah kandidira za reprezentanco,« pojasnjuje Luka Uršič.
Organizatorji bodo letos sodelovali tudi pri izvedbi satelitskega svetovnega prvenstva Backyard Ultra. Reprezentance iz različnih držav bodo istočasno tekmovale na svojih domačih trasah, zmagala pa bo država z največ skupno pretečenimi krogi.
»Če želiš imeti svojo reprezentanco, potrebuješ uraden backyard dogodek s »silver ticketom«. Trenutno smo edini v Sloveniji, ki to imamo,« dodaja Uršič.
Namesto pokalov in visokih denarnih nagrad tako backyard ultra ostaja zvest svoji filozofiji – v ospredju niso spektakel, sponzorji in komercialnost, temveč vzdržljivost, skupnost in osebni izziv.
