Mestno četrt prečkajo pomembni infrastrukturni sistemi, prebivalci pa si želijo predvsem več vlaganj v varnost, urejene pločnike in športne površine.
Na Mariborinfo po krajšem premoru nadaljujemo serijo prispevkov, v katerih predstavljamo dogajanje v mariborskih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.
Preverjamo, kateri projekti so trenutno v ospredju, kaj si prebivalci želijo in s katerimi težavami se posamezna lokalna okolja najpogosteje soočajo.
Tokrat smo se pogovarjali s predsednikom sveta Mestne četrti Brezje - Dogoše - Zrkovci Otonom Štruclom, ki opozarja predvsem na nesorazmerje med številnimi velikimi infrastrukturnimi objekti na območju mestne četrti in vlaganji, ki jih ta prejme v zameno.
Skozi mestno četrt potekajo veliki infrastrukturni sistemi
Kot spomni, njihovo območje med drugim prečka kanal HE Zlatoličje, visokotlačni plinovod in avtocesta, v Dogošah pa se nahaja tudi centralna čistilna naprava. Prav zato meni, da bi moral ta del mesta v zameno dobiti več vlaganj v neposredno bivalno okolje.
»Kolikor ta mestna četrt nudi in po svoje tudi trpi zaradi tega, nam občina oziroma država premalo dajeta nazaj,« meni Štrucl.
Posebej obremenjena sta po njegovih besedah Dogoše in Zrkovci. V Dogošah se nahaja čistilna naprava za celoten Maribor, skrbi pa jih tudi obremenjenost kanalizacijskega sistema ob močnejših nalivih.
Največja težava niso luknje na cestah, ampak varnost
Čeprav Štrucl cest na območju mestne četrti ne ocenjuje kot izrazito slabih, veliko večjo težavo vidi v prometni varnosti.
Predvsem pogrešajo pločnike na cestah, kjer je veliko prometa in pešcev. Kot primer izpostavlja povezavo med Teznom in Brezjem po Tezenski ulici, pa tudi Šentpetrsko ulico in Cesto k Dravi.
Gre za prometnice, ki jih številni vozniki uporabljajo tudi kot povezavo z avtocesto, po njih pa se hkrati vsakodnevno gibljejo pešci in otroci na poti v šolo.
»Mi ne zahtevamo veliko, ampak glede varnosti bi bil kakšen pločnik več res potreben,« poudarja Štrucl.
V Zrkovcih so nedavno vendarle dobili novo preplastitev in krajši odsek pločnika. Štrucl pa ob tem opozarja, da naselje pred tem praktično ni imelo urejenega pločnika, čeprav skozenj potekajo pomembne prometne povezave.
Na nekaterih cestah so po več letih prošenj namestili tudi hitrostne ovire. Po njegovih besedah so za njihovo postavitev prebivalci zbirali podpise, mestna četrt pa je morala večkrat posredovati pri pristojnih.
»Nekaj dobimo, ampak bolj drobtinice«
Med najpogostejšimi vprašanji, s katerimi se prebivalci obračajo na mestno četrt, so prav komunalne težave.
Štrucl pravi, da se ob sprejemanju prostorskih načrtov pogosto napovedujejo številne izboljšave, od asfaltiranja do pločnikov, vendar se pozneje vse obljube ne uresničijo.
»Se pogovarjamo, obljubljeno nam je, ampak iz tega potem bolj malo pride. Nekaj pride, kakšna drobtinica, ampak to, kar si naši krajani zaslužijo, pa ravno ne,« je kritičen.
Kot eno od težav izpostavlja tudi spreminjanje občinskega proračuna. Posamezni projekti so po njegovih besedah sprva uvrščeni v proračun, po rebalansu pa lahko iz njega znova izpadejo.
Zaradi preteklih izkušenj so prebivalci tako tudi bolj previdni ob napovedih novih infrastrukturnih posegov. Kot pravi Štrucl, težko zaupajo novim obljubam, če stare še niso bile izpolnjene.
Na eni strani del mesta, na drugi strani »primestje«
Predsednik sveta mestne četrti ima občutek, da je območje Brezja, Dogoš in Zrkovcev pri nekaterih vlaganjih nekoliko zapostavljeno.
Brezje je del ožjega mestnega območja in zanj veljajo tudi občinski odloki, ki veljajo za ta del Maribora, pri vlaganjih in urejanju okolice pa se po njegovih besedah včasih zdi, kot da se mesto konča že na Pobrežju.
»Po eni strani spadamo pod ožji del mesta in pod odloke, ki veljajo zanj, po drugi strani pa nas imajo bolj na strani, kot primestje,« opisuje.
Dodaja, da ne pričakujejo velikih ali razkošnih projektov. Prebivalcem veliko pomenijo tudi manjši posegi, kot so obnovljene talne označbe, prometna ureditev, urejeni pločniki ali zasaditev dreves.
»Ne smem reči, da smo čisto zapostavljeni, ampak rahlo pa zagotovo,« pravi.
V Stražunskem gozdu manj divjih odpadkov
Ena od tem, ki se pogosto pojavlja na tem območju, je tudi stanje Stražunskega gozda. Tam so se pogosto pojavljali divji odpadki, med njimi tudi azbestne plošče.
Štrucl pravi, da mestna četrt vsako leto aktivno sodeluje pri čistilnih akcijah, pri tem pa opaža izboljšanje.
»Vsako leto imamo čistilne akcije in moram reči, da je zadnja leta odpadkov vedno manj. Očitno je tudi ozaveščenost ljudi nekoliko boljša,« pojasnjuje.
Še vedno se občasno pojavi kakšen kup odpadkov, vendar jih po prijavi pristojne službe odstranijo.
Brezje si želi urejene športne površine
Med pomembnejšimi cilji za prihodnost Štrucl izpostavlja ureditev športnih površin v Brezju.
Dogoše imajo po njegovih besedah dobro urejene športne objekte, podobno velja za Zrkovce, medtem ko Brezje na tem področju zaostaja.
Tam sicer uporabljajo zemljišče v bližini sedeža četrti kot nogometno igrišče, vendar lastništvo ni dokončno urejeno, zato večjih vlaganj ni mogoče izvesti.
»Veliko stvari je že pripravljenih, ampak jih ne moremo narediti, ker lastništvo ni urejeno,« pojasnjuje.
Prav ureditev tega zemljišča zato vidi kot eno glavnih nalog mestne četrti.
Dejavnosti so, prostora za razvoj pa še dovolj
Kljub pomanjkanju večjih športnih površin je v mestni četrti precej družabnega dogajanja.
V prostorih mestne četrti potekajo namizni tenis, štrbunk, pevske dejavnosti in ročna dela. Vsako leto pripravijo tudi praznik mestne četrti, kjer sodelujejo otroci, starejši in lokalna društva.
Štrucl ocenjuje, da imajo prebivalci možnosti za vključevanje, bi pa z dodatno infrastrukturo lahko ponudbo še razširili.
Šola in vrtec za zdaj zadoščata
Na področju šolstva in predšolske vzgoje večjih težav trenutno še ni.
Mestna četrt je lani dobila nov vrtec, potem ko je prejšnji pogorel, urejena je tudi šola. Štrucl pravi, da so zmogljivosti za zdaj še zadostne, vendar opozarja na nova naselja in projekte, ki bi lahko v prihodnje povečali število prebivalcev.
Če se bodo ti projekti dejansko izvedli, bi se lahko potrebe po dodatni infrastrukturi postopno povečale.
Med glavnimi prioritetami pločniki in športni objekti
Če bi moral izpostaviti najpomembnejše naloge za prihodnje obdobje, Štrucl na prvo mesto postavlja ureditev športnih površin v Brezju ter dodatne pločnike na bolj prometnih cestah.
Ob tem spomni, da je mestna četrt vključena tudi v občinski masterplan obnove cest, vendar predsednik sveta še enkrat poudarja, da trenutno največji problem ni sama kakovost vozišč.
»Ceste niso tako strašno luknjaste. Kar se varnosti tiče, pa nam pločniki res manjkajo,« ponovno poudari predsednik.
