V Mestni četrti Radvanje se po besedah podpredsednika sveta nekatere dolgo pričakovane investicije vendarle premikajo, a razvoj še vedno zaznamujejo počasni postopki, pomanjkanje prostorov za družbene dejavnosti in vse šibkejša povezanost krajanov.
Na Mariborinfo začenjamo serijo prispevkov, v katerih bomo obiskali mariborske mestne četrti in krajevne skupnosti ter preverili, kateri projekti se v njih trenutno izvajajo, kakšni so načrti za prihodnost in katere težave najbolj zaznamujejo vsakdan prebivalcev.
Prvi pogovor smo opravili v Mestni četrti Radvanje, ki se razteza od obrobja Nove vasi vse do Pohorja in občine Hoče - Slivnica. Na približno 760 hektarjih živi okoli 8000 prebivalcev, zaradi svoje lege pod Pohorjem pa je ena od pomembnejših turističnih točk Maribora, ki jo obiščejo številni obiskovalci mesta.
Čeprav Radvanje velja za priljubljen in hitro razvijajoč se predel mesta, podpredsednik sveta mestne četrti Milan Pukšič opozarja, da razvoj ne prinaša le novih stanovanj, turističnih objektov in prometnih povezav. Med največjimi težavami izpostavlja pomanjkanje prostorov za druženje, kulturne dejavnosti in delo društev, zaradi česar je po njegovih besedah življenje v skupnosti v zadnjih letih precej zamrlo.
Lokacije se spreminjajo, konkretnega načrta še ni
Mestna četrt ima namreč za delovanje društev, organizacijo srečanj in druge skupnostne dejavnosti na voljo le manjši prostor, v katerem se lahko zbere največ približno 15 ali 20 ljudi.
»Ključen problem je pomanjkanje prostorov. Vse, kar imamo, je ta pisarna, sanitarije in prostor za nekaj deset ljudi,« je v pogovoru za Mariborinfo povedal Milan Pukšič.
V mestni četrti si že več let prizadevajo, da bi občina določila lokacijo za nove prostore, ki bi bili namenjeni društvom, kulturnim dejavnostim, prireditvam in druženju krajanov.
Kot ena od možnosti se je omenjalo občinsko zemljišče pod nogometnimi igrišči, kjer bi lahko nastal medgeneracijski center, morebitna enota Doma Danice Vogrinec in prostori mestne četrti. Pozneje se je kot možna lokacija pojavilo še zemljišče pod hotelom Habakuk, na zadnjem sestanku z županom pa naj bi se govorilo tudi o dograditvi obstoječih prostorov.
Podpredsednik ob tem opozarja, da se rešitve nenehno spreminjajo, ne da bi občina določila izhodiščno točko, na podlagi katere bi lahko začeli pripravljati program, vsebine in projektno dokumentacijo.
»Ne pridemo do točke, ko bi lahko rekli, da bo objekt stal tukaj in da lahko začnemo delati. Takšna investicija bo trajala leta,« še opozarja.
Pomanjkanje prostorov se po njegovih besedah odraža tudi v vse bolj skromnem društvenem in družabnem življenju.
Južna obvoznica se gradi, a prometnih težav še ne bo konec
Med pomembnejšimi projekti v Radvanju je gradnja južne obvoznice. Podpredsednik pozdravlja, da so se dela vendarle začela, saj bo nova povezava zmanjšala promet mimo šole in gasilskega doma.
Ob tem opozarja, da trenutna faza predstavlja le delno rešitev. Na nadaljevanje trase od Kardeljeve ceste proti avtocesti bodo krajani po njegovih besedah najverjetneje čakali še več let.
Premiki se obetajo tudi na Streliški cesti, kjer je treba urediti še odsek med Kardeljevo in Ljubljansko ulico. Težava je bila povezana predvsem z lastništvom zemljišč, zdaj pa je ta ovira odpravljena.
Na območju Zvezne ulice medtem ostaja približno sto do dvesto metrov dolg neurejen odsek. Ulica predstavlja pomembno povezavo zahodnega dela Radvanja z Lackovo cesto, po njej pa vozi tudi avtobus. Obnova je bila napovedana že za letos, vendar naj bi bila po zadnjih informacijah izvedena šele prihodnje leto.
V mestni četrti pričakujejo tudi ureditev kolesarskih in peš površin po Lackovi in Pohorski cesti. Pločnike naj bi z označbami razdelili med pešce in kolesarje, prometni režim pa poenotili z omejitvijo 30 kilometrov na uro mimo šole, kar že velja, in 40 kilometrov na uro od rondoja z Dravograjsko cesto do spodnje postaje Pohorske vzpenjače.
V Radvanju pogrešajo več povezanosti med krajani
Po njegovih besedah so v kraju nekoč delovala številna društva in dejavnosti, danes pa so folklora, ročna dela ter različna družabna in kulturna srečanja večinoma zamrla.
Del težave vidi v pomanjkanju prostorov, kjer bi se lahko krajani srečevali, del pa v tem, da je ljudi vse težje pritegniti k sodelovanju.
»Nekoč smo imeli več sosedskih odnosov in več organiziranih dejavnosti. Danes se ljudje med seboj pogosto niti ne poznajo,« ugotavlja Pukšič.
Med dejavnostmi, ki so se ohranile, izpostavlja tradicionalno vsakoletno srečanje radvanjskih »pubecov«, na katerem se zbere od 50 do 60 domačinov. V prostorih mestne četrti se redno srečuje tudi skupina ljubiteljskih slikarjev, dobro obiskana pa ostaja radvanjska tržnica.
Za ponovno oživitev skupnosti bi po njegovem mnenju potrebovali predvsem primeren prostor, v katerem bi se lahko povezovali društva, šole ter mlajši in starejši prebivalci.
»Če imaš infrastrukturo, se imajo ljudje kje organizirati in delovati. Če je nimaš, dejavnosti počasi zamrejo,« je sklenil.
Cona 30 obstaja, a vozniki je ne upoštevajo
Prav prometna varnost ostaja ena od pomembnejših skrbi krajanov. V zahodnem delu Radvanja so številne ulice brez pločnikov, po njih pa vsakodnevno hodijo tudi šolarji.
Na pobudo mestne četrti je bila uvedena cona z omejitvijo 30 kilometrov na uro, vendar podpredsednik ocenjuje, da sama postavitev prometnih znakov ni izboljšala varnosti.
Ker so znaki postavljeni le ob vstopu in izstopu iz območja, voznike po daljših ulicah nič več ne opozarja, da so še vedno v coni 30. Mestna četrt je zato predlagala dodatne označbe na vozišču, vendar naj bi občina odgovorila, da zanje ni denarja.
»Ljudje pozabijo, da so v coni 30. Predlagali smo, da se na vsakih sto metrov na asfalt nariše piktograme, ki bi jih na omejitev opomnili,« pojasnjuje.
Po njegovih besedah nekateri po ozkih in nepreglednih ulicah vozijo tudi 60 ali 70 kilometrov na uro. Čeprav policijska statistika ne kaže velikega števila nesreč, krajani opozarjajo, da se številni manjši trki rešujejo brez posredovanja policistov.
Hrup avtopralnice ponoči moti stanovalce
Naš sogovornik opozarja tudi na težave, ki jih imajo stanovalci v bližini trgovskega centra Tuš ob Streliški ulici. Pred približno letom ali dvema so tam tik ob stanovanjskem naselju uredili ročno avtopralnico, ki je sprva obratovala 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Po dolgotrajnih prizadevanjih krajanov so njen obratovalni čas omejili do 22. ure, vendar Pukšič opozarja, da se omejitev ne spoštuje. Hrup iz avtopralnice stanovalce moti tudi v nočnem času.
Težava je po njegovih besedah še posebej izrazita v vročih poletnih nočeh, ko želijo prebivalci z odpiranjem oken vsaj nekoliko ohladiti pregreta stanovanja, vendar jim hrup pranja vozil otežuje počitek.
»Lahko si predstavljate, kako je ponoči in v tej vročini, ko si stanovalci želijo vsaj malo ohladiti pregreta stanovanja, pa jim hrup iz pralnice to onemogoča,« opozarja Pukšič.
Športni center pod Pekrsko gorco za krajane zaprt
Boleča točka je tudi športni center pod Pekrsko gorco, ki je nastal s prostovoljnim delom domačinov in prispevki radvanjskih obrtnikov na občinskem zemljišču.
Po propadu nekdanjega športnega društva je občina upravljanje območja s koncesijsko pogodbo predala Nogometnemu klubu Maribor Branik. Podpredsednik opozarja, da je center danes zaklenjen, domačini pa do njega nimajo prostega dostopa.
»Posledica je ta, da morajo starši otroke voziti v Miklavž, Limbuš ali drugam, kjer so organizirane športne dejavnosti,« je dejal.
Mestna četrt si je prizadevala za ustanovitev novega športnega društva, ki bi po izteku koncesije prevzelo upravljanje površin, vendar jim za zdaj ni uspelo oblikovati dovolj povezane ekipe.
Športne infrastrukture sicer primanjkuje tudi drugod po četrti. Kot opozarja sogovornik, v Radvanju nimajo niti javnega igrišča s košarkarskim košem.
Ob Macunovi ulici je občina sicer uredila učilnico na prostem in otroška igrala, mestna četrt pa že več let predlaga, da bi območje dopolnili s košem za košarko ali igriščem za odbojko na mivki. Predlog so vključili tudi v participativni proračun.
Pretekli projekti iz participativnega proračuna čakali več let
Ravno Radvanje je bilo pred leti eno od pilotnih območij participativnega proračuna. Krajani so se glasovanja množično udeležili, vendar so na izvedbo nekaterih izglasovanih projektov čakali več let.
Otroška igrala ob Macunovi ulici so bila, denimo, dokončana šele približno osem let po prvem glasovanju, del predlaganih projektov pa po besedah podpredsednika ni bil nikoli izveden.
»Ljudje so nas spraševali, kje so projekti, mi pa jim nismo znali odgovoriti. Počutili smo se izigrane,« je povedal.
Kljub slabi izkušnji so krajani v novem ciklu oddali veliko predlogov. Radvanje je bi bilo namreč po številu prijav takoj za Mestno četrtjo Center.
