Božično drevo oziroma smrečico po tradiciji postavimo na predvečer božiča. A mnogi so letos običaj postavljanja božičnega drevesa močno prehiteli in si praznično vzdušje pričarali že zgodaj v decembru ali še prej.
Naravna božična drevesa so se v tem času vsekakor že posušila, mnogi pa so se preprosto v drugem tednu januarja že naveličali praznične okrasitve.
Kdaj je torej čas, da božično drevo podremo in pospravimo?
S prihodom svetih treh kraljev se začno podirati božična drevesa
Po krščanski tradiciji velja, da je za podiranje božičnega drevesa primerna dvanajsta noč po božiču.
Božično drevo bi se torej naj podrlo na praznik svetih treh kraljih, ki je 6. januarja.
A nekateri s pospravljanjem božičnega vzdušja ne čakajo do 6. januarja, ampak to naredijo že pred novim letom. Manj znana tradicija narekuje, da božično drevo podremo na silvestrovo tik pred polnočjo.
Spet drugi imajo smrečice še danes postavljene in jih bodo podirali v prihodnjih dneh. Nekateri pa praznično okrasitev pustijo postavljeno vse do 2. februarja, ko praznujemo svečnico.
Kam z odpadnimi smrečicami?
Ker pa številni ne vedo, kam se sploh lahko odvrže naravne odpadne smrečice in kaj storiti z odpadnimi umetnimi drevesi, smo se obrnili na komunalno podjetje Snaga.
Kot so nam pojasnili, je pomembno, da smrečice odložimo med pravo vrsto odpadkov, posebno skrb pa potrebuje smrečica v loncu.
Kako ravnamo z umetno smrečico?
»Umetno smrečico pospravimo v škatlo in jo hranimo za naslednje leto,« pravijo na Snagi: »Če je smrečica uničena in je odslužila svojemu namenu, jo predamo v zbirnem centru v za njih namenjen zabojnik.«
»V kolikor smo se smrečice zgolj naveličali in jo bomo zamenjali z novo pa jo lahko podarimo nekomu, ki mu bo prinašala korist ali jo predamo v kotiček ponovne uporabe na zbirnem centru Lahova,« dodajajo.
Enako lahko storimo tudi z novoletnimi okraski in lučkami. Umetnih smrečic ne odlagamo v zabojnike za mešane komunalne odpadke.
Kaj naredimo s pravimi drevesci?
Če smo imeli praznično smrečico, posajeno v loncu, jo moramo po praznikih presaditi na vrt.
Na Snagi svetujejo, da pred presaditvijo posodo s smrečico za nekaj dni postavimo v hladen prostor, da se bo drevesce počasi navadilo na nižje temperature: »S presaditvijo ne čakajmo do pomladi, ampak to storimo kmalu po praznikih.«
Dodajajo, da je smreka odporna proti mrazu. Najbolj ji ugajajo rahla peščena tla. Če presajamo jelko, jo posadimo v globoka, s humusom bogata tla. Jelka je namreč proti mrazu manj odporna kot smreka.
V primeru posekane smrečice jo lahko posušimo in uporabimo za kurjavo. Če nimamo kamina ali peči, jo lahko podarimo nekomu, ki ima to možnost.
Drevesce lahko tudi razrežemo oziroma razžagamo na manjše kose in ga odložimo v rjav zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov ali na kompostni kup oziroma v kompostnik.
Lahko jo odpeljemo tudi v zbirni center in jo oddamo na mesto zbiranja zelenega odreza.
Odpadne praznične smrečice lahko tudi koristno uporabimo ali jih namenimo živalim
V primeru posekane smrečice jo lahko posušimo in uporabimo za kurjavo. Če nimamo kamina ali peči, jo lahko podarimo nekomu, ki ima to možnost.
Med tem ko je pri nas še vedno praksa, da večina smrečic sklene svoj življenjski krog v pečeh ali zabojnikih, namreč v tujini že poznajo številne zanimive prakse, kako odslužena drevesca spremeniti v kaj koristnega.
Iz naravnega božičnega drevesa lahko tako na primer nastanejo zanimive ptičje krmilnice ali leseni podstavki. Z dišečimi smrekovimi vejicami pa lahko napolnite tudi dišavne vrečke ali pa jih uporabite na zimskem vrtu.
Pred leti pa so denimo v Nemčiji poskusili še z nekoliko drugačno ekološko idejo. Kot je razvidno iz spodnjega posnetka, so odslužena drevesca po praznikih odnesli kar v živalski vrt.
Tam so se z njimi posladkali predvsem sloni, privoščili pa naj bi jih tudi kamelam, jelenom, srnam in ovcam. Berlinskemu živalskemu vrtu so nato sledili še drugi živalski vrtovi in pozvali ljudi, da k njim prinesejo ta praznični odpadek.
Starejše novice
