Klasika pohorskih koč in Maribora, ki jo je vse težje najti: Ali veste, kje še strežejo pravo pohorsko omleto?

Če vprašate katerega koli domačina, kaj je značilna pohorska sladica, bo brez pomisleka izstrelil: pohorska omleta. Ne gre zgolj za sladico, temveč za del kulinarične identitete Maribora in Pohorja.

Ta rahla, puhasta sladica z značilnim sadno-smetanovim nadevom je bila dolga leta skoraj nepogrešljiv del menijev v različnih hotelih, planinskih domovih in mestnih restavracijah. Bila je pika na i po nedeljskem kosilu, znak gostoljubja in tudi turistični adut, s katerim so hoteli in gostišča privabljali obiskovalce.

A čeprav je pohorska omleta nekoč kraljevala po kočah in hotelskih terasah, se danes mnogi Mariborčani in obiskovalci mesta sprašujejo, kje sploh še lahko dobijo tisto pravo, pristno omleto, kot so jo poznali včasih.

Legenda, ki se je rodila visoko na Pohorju

Pohorska omleta ni starodavna ljudska sladica, kot bi si kdo mislil, temveč domislica hotelske kuhinje iz 50. let prejšnjega stoletja. Urbana legenda, da je prvo Pohorsko omleto leta 1952 ustvaril Franc Pogačar, kuhar Poštarskega doma na Mariborskem Pohorju, ne drži.

To so z zbranim zgodovinskim gradivom dokazali dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki so potrdili, da je avtor prve Pohorske omlete Viljem Račič, upravnik in kuharski mojster nekdanjega Železničarskega doma. Prvo Pohorsko omleto je ustvaril leta 1950.

Račič je kot upravnik želel ustvariti jed, ki bo privabljala goste in promovirala kulinarično prepoznavnost regije. Sladica je bila tako zasnovana kot »hišna posebnost«, s prepoznavnim receptom, izbranimi sestavinami in jasno definiranimi postopki priprave.

In čeprav se je sčasoma pojavilo več različic, ostaja resnični avtorski recept le en – z rahlim biskvitnim testom, bogatim nadevom iz brusničnega džema, stepeno sladko smetano in značilnim zaključkom s prelivom iz mentolovega likerja, ki simbolizira svežino pohorskih gozdov.

Številne različice, a pristna je le ena

V nasprotju s pogostimi napačnimi prepričanji, da gre za nadev iz borovnic ali poljubnega sadja, so izvirne sestavine izključno brusnice, kar je večkrat poudarila tudi Račičeva žena Štefanija. Brusnice sta z možem celo posebej dobavljala iz Avstrije, saj jih v tistem času pri nas ni bilo enostavno dobiti.

A kot se rado zgodi pri jedeh, ki nimajo zaščitenega imena ali recepta, je bila skozi desetletja podvržena številnim interpretacijam in prilagoditvam.

Nekje na poti je mentolov liker skoraj povsem izginil iz jedi. Brusnični džem je pogosto nadomestilo sadje iz kompota – breskve, jagode, borovnice ali celo ananas.

V nekaterih različicah se je nadev začel pripravljati iz svežega sadja in smetane, pri čemer je izginil tisti rahlo grenkosladek značaj, ki ga dajejo brusnice. Pohorski omleti pa se danes dodajajo tudi vaniljevi ali čokoladni prelivi, sadni želeji ter celo kepice sladoleda.

Kje v Mariboru še strežejo pohorsko omleto?

Pobrskali smo po spletu, dodatne namige pa smo prejeli po informacijah bralcev, ki so z nami delili, kje naj bi bila še vedno na voljo legendarna pohorska omleta – sladica, ki je postala simbol domačnosti in nostalgičnih okusov z razgledom na Pohorje.

Med preverjenimi lokacijami jo najdete v Hotelu Tisa, Hotelu Arena, Hotelu Habakuk, Hotelu Draš, Grand Hotelu Bellevue, Hotelu Zarja in na Ruški koči.

Po informacijah bralcev naj bi omleto ponujali tudi v Pohorski Kavarni, Gostilni Pri lipi, Gostišču Sobočan, Restavraciji Novi Svet, Gostilni Koblarjev zaliv, Pekarni Brodnjak in v Restavraciji Sedem, učni restavraciji Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru.

Cene pohorske omlete se po naših podatkih gibljejo med sedem in 15 evri, odvisno od lokacije in različic omlete. 

Če poznate še kakšen kraj, kjer jo strežejo, nam sporočite – z veseljem dopolnimo seznam.