Mariborska kolesarska mreža je na Gosposvetski cesti merila temperature različnih površin in ocenjevala toplotno udobje kolesarjev. Rezultati so pokazali, da lahko že nekaj metrov sence temperaturo zniža za več kot 20 stopinj.
Mariborska kolesarska mreža je v okviru projekta Kolesarjenje pod krošnjami začela meriti temperature na mestnih kolesarskih povezavah. Prve meritve so opravili na Gosposvetski cesti, in sicer med 12. in 13. uro, ko je Agencija Republike Slovenije za okolje izmerila 35 stopinj Celzija.
Ugotovili so, da je v smeri proti središču mesta južna stran ceste nekoliko hladnejša. Del poti namreč zaradi stanovanjskih blokov ostane v senci.
»Že nekaj metrov sence lahko občutno izboljša pogoje za kolesarjenje v najbolj vročem delu dneva,« so sporočili iz Mariborske kolesarske mreže.
Asfalt se je segrel na 57 stopinj
Asfalt na neposrednem soncu se je med meritvami segrel do 57 stopinj Celzija, površine ob stavbah pa celo do 59 stopinj. Na travnatih površinah v senci so izmerili med 34 in 38 stopinjami.
Še višjo temperaturo so zaznali na sedežu kolesa sistema MBajk, ki se je na soncu segrel na kar 70 stopinj Celzija.
Velika razlika je bila vidna tudi na avtobusnem postajališču. Na delu, izpostavljenem soncu, so izmerili 57 stopinj, le nekaj metrov stran, kjer je senco ustvarjala stavba, pa 34 stopinj.
»Razlika več kot 20 stopinj na isti lokaciji jasno pokaže, kako pomembna je senca za udobje in varnost uporabnikov javnega prostora,« so poudarili.
Drevesa, senca in prijeten javni prostor so pomemben del podnebno odporne kolesarske infrastrukture
V času vse pogostejših vročinskih valov želijo s projektom Kolesarjenje pod krošnjami opozoriti, da kakovost kolesarskih poti ni odvisna le od njihove širine, povezanosti in prometne varnosti.
Pomembni so tudi drevesa, zelene površine in senca. Pot, speljana po razgretem asfaltu in ves dan izpostavljena soncu, je namreč za uporabnike manj prijetna in dostopna.
Na izbranih mariborskih lokacijah bodo zato primerjali senčne in soncu izpostavljene odseke, evidentirali območja brez sence ter merili temperature asfalta, tlakovanih površin, zelenic in površin pod drevesi.
Na podlagi ugotovitev bodo pripravili predloge za bolj zelene, senčne in na vročino odporne kolesarske povezave.
Primerjali bodo tri pomembne kolesarske trase
Ena od analiz bo zajela Koroško cesto, Smetanovo ulico in Gosposvetsko cesto. Gre za pomembne mestne kolesarske povezave s podobnimi izhodišči in cilji, ki pa se razlikujejo po količini dreves, zelenja, sence in načinu prostorske ureditve.
Poleg temperatur bodo ocenjevali širino in stanje kolesarskih površin, prometno ureditev, občutek varnosti ter splošno uporabniško izkušnjo.
»Cilj ni le ugotoviti, katera trasa je danes najbolj prijetna za vožnjo, temveč tudi spodbuditi razmislek o tem, kako lahko prihodnje urejanje ulic prispeva k bolj senčnim, varnim in podnebno odpornim kolesarskim povezavam,« so pojasnili.
Rezultate meritev z drugih mariborskih kolesarskih poti bodo predstavili v prihodnjih dneh.
