Bralka Mariborinfo nas je obvestila, da v okolici Osnovne šole Tabor I in ob Pekrskem potoku nekdo že dlje časa meče oziroma nastavlja star kruh.
»Sprehajalci psov smo v skrbeh, saj ne vemo, za kakšno hrano gre, nekateri psi pa vse pojedo,« je zapisala.
Tamkajšnje stanovalce skrbi, ali gre le za navaden kruh, ali kdo nastavlja hrano z namenom zastrupitve psov. »Najverjetneje je samo kruh, ampak to nikakor ni primerna hrana za divje ali domače živali,« dodaja.
Po besedah bralke gre za precejšnje količine odvrženega kruha.
Kruh za prostoživeče živali neprimerna hrana
Priljubljeno hranjenje prostoživečih živali je lahko bolj škodljivo kot koristno. Odvrženo hrano iz naših domov bodo živali pojedle, kljub temu da to ni prava hrana za njih.
V Mariboru je pogosto opaziti, da občani s človeško hrano krmijo prostoživeče živali, predvsem ptice. Kot pojasnjujejo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je ta za njih neprimeren predvsem zaradi dveh razlogov.
»Kruh ni energetsko bogata hrana in ne vsebuje maščob in mineralov, ki jih ptice potrebujejo,« razlagajo: »Kruh se hitro navlaži, napadejo ga plesni in postane pravo gojišče bakterij. Tak kruh je za ptice nevaren.«
Če bi jim že dajali kruh, bi ta moral biti posušen, ptice pa bi ga morale pojesti takoj. »Hranjenja s kruhom se zato raje ne poslužujmo, saj lahko naredimo več škode kot koristi,« svetujejo v društvu.
Namesto kruha, lahko ptičem ponudimo raje rozine. Pri tem je pomembno, da so rozine brez kakršnih koli dodanih sestavin ali prelivov, kot sta čokolada in sladkor.
Človeška hrana ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil
Ob sprehodu skozi park marsikdo lahkomiselno s kruhom hrani tudi druge prostoživeče živali, kot so ribe in veverice.
Na predlog občanke Nadke so prav zaradi tega v okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor v lanskem letu izvedli kampanjo informiranja in ozaveščanja s pomenljivim naslovom 'Ne hrani me! Ohrani me'.
Poudarili so, da človeška hrana za živali z več razlogov ni ustrezna. Ne zadosti namreč potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil, zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni, živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, preveč se razmnožijo, povečata se tekmovalnost in stres.
Hkrati se zaradi odvržene hrane lahko razmnožijo sive vrane in podgane. »Nenazadnje pa je odvržena hrana neestetska in je tudi zato v mestu ne želimo,« so sporočili v okviru kampanje.
Hranjenje prostoživečih živali s človeško hrano slabo vpliva na njihovo naravno prehranjevanje in lahko povzroča bolezni. Prav tako povzroča izgubo strahu pred ljudmi, na ta način pa se izpostavljajo nevarnosti.
Nevarna je tudi hrana, ki jo ljudje vržemo v vodo in je ribe ne pojedo. Na dnu razpada in povzroča neugodne pogoje za življenje. Ribam v stoječih vodah zato lahko zmanjka kisika.
Starejše novice
