Na predlog občanke Nadke, ki someščanov ni uspela prepričati, da je hranjenje živali s kruhom škodljivo, Mestna občina Maribor obiskovalce parkov in Lenta nagovarja s sloganom 'Ne hrani me! Ohrani me.'

Ob sprehodu skozi park marsikdo lahkomiselno s kruhom hrani ribe, vodne ptice in druge prostoživeče živali.

»Tu hodimo večkrat in vidimo, da mečejo kruh,« nam je v parku ob Treh ribnikih povedal Jurij Srebotnik.

»Kot otrok sem jih hranil, predvsem tu smo hodili z babico in dedkom, zdaj pa več ne,« je na Lentu razlagal Luka Vrtovec.

Zelo nevarno je predvsem hranjenje s kruhom, saj ga živali pojedo, kljub temu da to ni prava hrana za njih.

»To jih sicer nasiti, ne da pa jim ustreznih hranilnih snovi, ki jih potrebujejo in to lahko povzroči tudi pogin živali, lahko se tudi preveč namnožijo,« pravi študentka biologije in ekologije z naravovarstvom Tina Flis, ki je danes na stojnici na Lentu osveščala mimoidoče.

Več tekmovalnosti in stresa, odpadna hrana pa tudi onesnažuje

S prekomernim razmoževanjem se med živalmi povečata tudi tekmovalnost in stres, med njimi pa se zaradi zbiranja ob hranjenju pogosteje prenašajo bolezni.

Hrana, ki je živali ne pojedo, pa lahko v njihovem okolju ustvari neugodne pogoje.

»Hrana, ki je ne pojedo, se usede na dno in povzroča v bistvu onesnaženje, posledično lahko prihaja do pomanjkanja kisika, kar pa v bistvu negativno vpliva ne samo na ptice in ribe, ampak na celotni vodni ekosistem,« opozarja študentka biologije in ekologije z naravovarstvom Neja Trontelj.

Živali 'žicajo', ker so tako navajene

Mestna občina Maribor zato s pomočjo študentov biologije in ekologije Mariborčane in druge obiskovalce mestnega parka in Lenta ob Dravi, osvešča o škodljivosti hranjenja prostoživečih živali s človeško hrano. In kampanja 'Ne hrani me! Ohrani me' očitno že kaže prve učinke.

»Sem hranila ampak ne vem, menda ni dobro za njih. Pa več ne bom,« nam je povedala starejša gospa, ki se je sprehajala ob Dravi.

Živali pa s tovrstnim hranjenjem izgubijo tudi svoj naravni občutek in hrane ne iščejo več same v naravi. »Žicajo pa, to smo jih mi navadili,« nam je pritrdila sprehajalka.

Zaradi navajenosti na človeško družbo tudi na nevarno cesto

Za živali pa je nevarno tudi to, da se preveč navadijo na človeško družbo. »Tako se ne bojijo več in potem se lahko sploh tukaj na Lentu tudi povozijo in tako naprej,« opozarja študentka biologije Tina Flis.

Hranjenje živali je zelo zabavno predvsem za družine z otroki, a prav odrasli bi morali s svojo vzgojo in zgledi mladi pokazati, kako pravilno ravnati.

»Povej, da midva veva to, zato s kruhom ne hranimo, kupimo prav semena,« je svojemu sinu dejala Darja Kalamar Frice.

Krmilnice s semeni, oreščki in sadjem

Opazovanje in hranjenje ptic in drugih prostoživečih živali je mogoče tudi brez tega, da bi jim škodovali.

»Priporočamo, da jih hranijo na domačem vrtu v krmilnicah, ki so primerne za to in da jih hranijo s hrano, ki jih ptice tudi sicer najdejo v naravi, to pomeni s semeni, oreščki in sadjem,« pravi študentka Neja Trontelj.

Takšna hrana živalim ne bo škodovala tako kot odpadna človeška hrana, ki navsezadnje tudi kazi podobo parkov in obrežij rek.

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA
Ip (ni preverjeno)

Kruh se med zimo vrže v vodo. Golobom se Nastavi semena v večernem času. Druga pa v mestu tak nimate.

niosmsir (ni preverjeno)

aring the article, and more importantly, your personal experience mindfully using our emotions as data about our inner state and knowing wh https://vidmate.onl/download/ en it’s better to de-escalate by taking a time out are great tools. Appreciate you reading and sharing your story sinc

Starejše novice