Na 16. mednarodnem srečanju direktorjev pokojninskih in invalidskih zavodov so posebno pozornost namenili demografskim spremembam, umetni inteligenci in pokojninskim reformam.
Maribor je med 10. in 12. junijem gostil 16. mednarodno srečanje direktorjev in ravnateljev pokojninskih in invalidskih zavodov iz držav nekdanje Jugoslavije ter Republike Avstrije. Na srečanju so strokovnjaki devetih delegacij izmenjali znanja, izkušnje in dobre prakse za izboljšanje delovanja pokojninskih in invalidskih sistemov.
Posebno pozornost so namenili demografskim spremembam, uporabi umetne inteligence pri delu zavodov ter preprečevanju napak in prevar v sistemih pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Udeleženci so ugotavljali, da največji izziv za večino pokojninskih sistemov predstavljajo demografske spremembe. V vseh sodelujočih državah se namreč zmanjšuje delež aktivnega prebivalstva, medtem ko število prejemnikov pokojnin narašča, kar odpira vprašanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskih sistemov.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je poudaril, da so tovrstna srečanja namenjena izmenjavi znanj, izkušenj in dobrih praks.
Ob tem je ocenil, da slovenski pokojninski sistem deluje dobro, saj je povprečna pokojnina v Sloveniji višja kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije, hkrati pa nižja od avstrijske. Izpostavil je tudi pomen sprejete pokojninske reforme, ki naj bi prispevala k dostojnejšim pokojninam in dolgoročni vzdržnosti sistema.
Primerjava pokojninskih sistemov
Dosežke Slovenije na področju pokojninskega zavarovanja je predstavila tudi generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Lidija Šubelj.
Med drugim je predstavila pokojninsko reformo, s katero želi država zagotoviti javnofinančno vzdržnost in transparentnost pokojninskega sistema ter primernejše pokojnine za prihodnje generacije upokojencev.
Pomemben del razprav je bil namenjen tudi primerjavi pokojninskih sistemov in njihovemu financiranju.
Udeleženci so ugotavljali, da se države razlikujejo tako po višini pokojnin kot po deležu sredstev, ki jih za pokojnine zagotavljajo iz prispevkov oziroma državnih proračunov. Kljub razlikam pa se vse soočajo s podobnimi izzivi staranja prebivalstva.
Sporazum o redni izmenjavi podatkov
Na srečanju so sodelovali predstavniki Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Severne Makedonije, Srbije in Republike Srbske. Avstrijska in makedonska delegacija sta ob tej priložnosti podpisali tudi sporazum o redni izmenjavi podatkov o zneskih prejemkov in podatkov o umrljivosti med pristojnimi ustanovami obeh držav.
Organizatorji poudarjajo, da so tovrstna srečanja pomembna za reševanje vprašanj pokojninskega in invalidskega zavarovanja, usklajevanje izplačil pokojnin ter elektronsko izmenjavo podatkov med državami. Pomembna so tudi za zavarovance, ki so del svoje delovne dobe dopolnili v več državah.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je srečanje nazadnje organiziral leta 2016 v Ljubljani, letos pa ga je po desetih letih znova gostil v Sloveniji, tokrat v Mariboru.
Udeleženci so ob strokovnem programu spoznali tudi mesto Maribor, kar je po oceni organizatorjev prispevalo h krepitvi mednarodnega sodelovanja in promociji mesta ter Slovenije.
