Mariborski pediatri zaradi zlorab bolniških uvajajo strožja pravila: Oče otroka poslal vrtec, sam pa si vzel bolniško zanj

Pravilo, ki so ga znova uvedli v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru, da morajo starši svoje bolne otroke pripeljati na pregled, če si želijo urediti bolniški status zaradi nege otroka, sicer ni novo. 

V času epidemije covida-19 je bilo bolniški stalež za nego otroka mogoče urediti na daljavo – prek klica ali sporočila pediatru, ki je nato ocenil stanje in odprl bolniško oziroma določil termin za pregled v ambulanti. 

Se pa je praksa obdržala tudi po koncu epidemije, sodeč po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se je število te vrste bolniških staležev drastično povišalo. 

Kratkotrajne bolniške ob petkih

Kot pravijo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, v oči bodejo predvsem kratkotrajne bolniške odsotnosti in povečano število le teh ob točno določenem dnevu v tednu - ob petkih. 

»Na problematiko smo postali pozorni, ko smo začeli opažati, da je bilo teh staležev vedno več in v nenavadnem času – običajno ob petkih. Starši so klicali s počitnic, da ima otrok izpuščaje ali bruha, a da bo v nekaj dneh bolje. Začeli smo opažati, da nekaj ne štima – zakaj je toliko otrok bolnih ravno ob petkih? Soočili smo se tudi s primerom, ko je oče klical, da je otrok zbolel in prosil za odprtje bolniškega staleža za nego. 

Ker vseh podatkov, ki smo jih potrebovali, nismo imeli, smo želeli z njim govoriti, a se na naš klic ni javil. Poklicali smo otrokovo mamo, ki pa je presenečena dejala, da je otrok pravzaprav v vrtcu,« razlaga pediatrinja Katarina Koražija-Krajšek iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Brez pregleda otroka ni bolniške za nego otroka

V Zdravstvenem domu so se zato odločili, da znova dosledno uveljavijo pravilo, ki je veljalo že pred epidemijo – brez pregleda otroka v ambulanti starši ne morejo urediti bolniškega staleža zaradi nege otroka.

Odločitev so podprli tudi nekateri starši. Rosanda Tomažič komentira: »To se mi zdi zelo pravilno, saj nekateri to namerno izkoriščajo – otroke pustijo starim staršem, sami pa gredo na kavo.«

Podobno meni še ena mimoidoča: »Po eni strani se mi zdi to pravilno, saj mnogi starši ostajajo doma le za en ali dva dni.« Nina je dodala: »Mogoče mi je ta ukrep še bolj všeč, saj so včasih bolniški stalež izdali brez pregleda otroka.«

Skoraj milijon bolniških zaradi nege otrok letno

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je število izplačanih nadomestil za nego otrok v zadnjih letih močno povečalo. 

Medtem ko je bilo leta 2018 izplačanih 612.847 delovnih dni, je številka v letu 2022 dosegla rekordnih 983.632 dni. Leta 2023 se je število nekoliko zmanjšalo na 902.688 dni, letos pa do novembra znaša 877.539 dni, pri čemer podatki za december še niso zajeti.

V državni zdravstveni zavarovalnici pojasnjujejo, da sta bili leti 2020 in 2021 posebni zaradi zaprtja vrtcev in šol ter zaščitnih ukrepov proti širjenju nalezljivih bolezni, kar je vplivalo na nižje številke v tem obdobju.

Nekateri pediatri sicer menijo, da je odločitev oziroma ponovno uvajanje pravila v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca povezana tudi z novimi pravili Zavoda za zdravstveno zavarovanje o plačevanju zdravstvenih storitev in glavarine, ki so začela veljati v začetku meseca februarja.

Pediater Igor Dovnik iz Pediatrije Borštnikova pojasni: »Zaradi novih pravil bodo pacienti pogosteje prihajali v ordinacijo, ne le zaradi staležev, ampak tudi zaradi drugih administrativnih opravil.«

V Pediatriji Borštnikova bodo bolniške odsotnosti še naprej urejali kot doslej

Iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so ob tem sporočili, da je odločitev o načinu pregleda in izdaji bolniškega staleža v rokah pediatra. 

»Ugotavljanje utemeljenosti do nege je stvar strokovne presoje pediatra, v katero Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne more in ne sme posegati. V prvem odstavku 232. člena pravil je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda med drugim ugotovi tudi potrebo po negi ožjega družinskega člana. 

Na kakšen način bo pediater izvedel pregled (fizično, na podlagi posredovanih slik, medicinske dokumentacije, razgovor s staršem …), je stvar njegove strokovne odločitve in je vsekakor odvisen tudi od predhodne obravnave tega otroka (pogosto bolan, nedavno zaključena bolezen, rizično zdravstveno stanje),« odgovarjajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Da bo zaradi pomanjkanja pediatrov in enormnih obremenitev tistih, ki delajo tudi pri nas, treba narediti nekaj v smeri, da se jih razbremeni in ne dodatno obremeni, pa meni Dovnik.

»V sosednji Avstriji imajo neko pravilo, da je starš za nego otroka lahko doma trikrat na leto do tri dni. Nekaj takšnega bo tudi pri nas potrebno narediti, ker dejansko obremenitve, ki jih imamo zaradi bolnih otrok, so enormne, pomanjkanje pediatrov dodatno prispeva k temu, da na vsakega od nas pride več pregledov, kot bi si seveda želeli ali pa kot bi bilo varno. Kratkotrajne staleže, denimo za dan ali dva, bomo v nekaterih primerih še vedno pisali brez pregleda, saj paciente poznamo že od rojstva. A tiste, pri katerih sumimo zlorabe, bomo vedno povabili na pregled,« poudarja.

Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali bodo nova pravila pripomogla k večjemu redu ali le dodatno obremenila zdravstveni sistem in zaposlene v njem.