Mariborski mestni svetniki so prepričani, da podatki Mestne občine Maribor o delovanju stacionarnih radarjev jasno kažejo, da ti niso namenjeni umirjanju prometa.
Mariborski mestni svetniki Igor Jurišič, Lidija Divjak Mirnik in Zdravko Luketič so v skupni izjavi znova ostro kritizirali trenutno politiko postavljanja stacionarnih radarjev v mestu.
Po njihovem mnenju podatki Mestne občine Maribor jasno kažejo, da naprave ne opravljajo svoje primarne funkcije umirjanja prometa, temveč služijo predvsem ustvarjanju dohodkov.
Svetniki iz vrst Stranke mladih – Zeleni Evrope, Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti in Nove Slovenije – krščanski demokrati opozarjajo, da se na posameznih lokacijah dnevno zabeleži okoli 50 prekoračitev hitrosti, kar dokazuje, da radarji voznikov ne odvračajo od nevarne vožnje.
Ukrepi, ki voznike fizično prisilijo k zmanjšanju hitrosti
Svetniki poudarjajo, da bi se število prekrškov na kritičnih odsekih sčasoma moralo zmanjšati na nič, če bi radarji dejansko izboljševali varnost.
Ker pa številke ostajajo visoke, so prepričani, da gre pri mariborski mestni politiki bolj za finančni izplen kot za zaščito udeležencev v prometu.
»Kaznovanje za nazaj ne preprečuje morebitnih prometnih nesreč – ustvarja pa stalen in predvidljiv vir prihodkov. Prometna varnost se tako nevarno približuje vlogi prikritega davka.«
Namesto zanašanja na radarske meritve podpisniki izjave predlagajo uvedbo ukrepov, ki voznike fizično prisilijo k zmanjšanju hitrosti.
Prepričani so, da le takšni posegi dejansko povečujejo varnost, saj delujejo preventivno in hitrost prilagodijo že pred nevarnim odsekom, medtem ko radar zgolj dokumentira prekršek, ko se je ta že zgodil.
»Treba je jasno povedati: radar ne prepreči nesreče in ne zaščiti žrtve. Radar zgolj zabeleži prekoračitev hitrosti, zaradi katere se je nesreča zgodila.
Edino, kar resnično povečuje varnost, so ukrepi, ki voznika prisilijo, da hitrost prilagodi že pred nevarnim odsekom.«
Kaj pa cone 30?
Posebno pozornost svetniki namenjajo tudi uvajanju območij omejene hitrosti, tako imenovanih con 30. Čeprav takšnim omejitvam načeloma ne nasprotujejo, zahtevajo, da so te strokovno utemeljene in sprejete po predpisani poti.
»Zakon zahteva, da o njih odloča mestni svet. Zato pričakujemo jasno in strokovno obrazložitev vsakega območja ter odločanje z odlokom, ne pa avtomatično širjenje omejitev brez demokratične razprave.«
Kot dodaten korak k odgovornemu odločanju predlagajo, da mariborska občina mestnemu svetu vsake tri mesece poroča o prekoračitvah hitrosti, izmerjenih z radarji, ter o načrtovanih prihodnjih spremembah urejanja prometa.
»Javnost ima pravico vedeti, ali posamezni ukrepi dejansko povečujejo varnost ali zgolj prinašajo denar.
Naš cilj je manj prometnih nesreč, večja varnost in konec prakse, v kateri so proračunski prihodki pomembnejši od življenj.«
