Po več kot treh desetletjih menjava na vrhu Narodnega doma Maribor.
Mariborski mestni svet je danes imenoval za novega direktorja Narodnega doma Maribor organizatorja dogodkov Mitjo Špesa.
Na položaju bo nasledil Vladimirja Rukavino, ki po 34 letih vodenja zavoda odhaja v pokoj. Kdaj točno bo menjava, še ni znano.
Na razpis za direktorja kulturno-prireditvenega centra se je prijavilo devet kandidatov, strokovni svet zavoda pa je kot najprimernejša izbral sedanjo pomočnico direktorja Narodnega doma Mašo Novak in direktorja festivala Druga godba Bogdana Benigarja.
Svet zavoda je na seznam primernih kandidatov dodal še organizatorja dogodkov Mitjo Špesa in ta je potem dobil podporo občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
»Kandidat Mitja Špes je po večinskem mnenju komisije predložil najboljši program poslovnega in programskega razvoja zavoda ter prepričljivo predstavil vizijo njegovega razvoja tako v lokalnem okolju kot tudi v širšem slovenskem in evropskem prostoru,« je odločitev pojasnila predsednica omenjene komisije Davorka Pregl.
Sprva je bilo predvideno, da bo Špes začel petletni mandat 1. marca 2027. A je mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev Željko Milovanović na današnji seji mestnega sveta opozoril, da Rukavini poteče mandat oktobra 2027, zato bi lahko ob takšnem sklepu nastala pravna zagata.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je nato iz sklepa o imenovanju umaknila datum in spremenila besedilo tako, da Špes nastopi mandat »ob prenehanju mandata sedanjega direktorja«.
Župan Saša Arsenovič pričakuje, da se bo to zgodilo marca. Po njegovih besedah je namreč Rukavina v letnem poročilu zapisal, da zapušča Narodni dom Maribor z marcem 2027.
Svetniška skupina Gibanja Svoboda se je glasovanja o imenovanju Špesa vzdržala, saj meni, da bi morali odločitev o novem direktorju Narodnega doma prepustiti novemu vodstvu občine. V stranki poudarjajo, da se z izbiro ne mudi, saj Rukavini poteče mandat šele čez leto dni. Župan pa je pojasnil, da želijo z zgodnjim imenovanjem novega direktorja zagotoviti nemoteno predajo vodenja in s tem delovanje zavoda.
Mitja Špes je diplomant organiziranja in menedžmenta socialnih dejavnosti ter ima več kot deset let izkušenj na področju vodenja zahtevnih projektov in dogodkov.
Med drugim je bil producent otvoritvene in zaključne slovesnosti ter vodja dogodkov Olimpijskega festivala evropske mladine, ki ga je Maribor gostil leta 2023. Kot predsednik Društva Ezl ek že vrsto let sodeluje pri izvedbi Operne noči v Mestnem parku in Baleta pod zvezdami, bil pa je tudi organizator dogodkov Evropske prestolnice mladih v Mariboru leta 2013. Njegovo podjetje Factumevent med drugim prireja množične kulinarične prireditve na prostem, kot je Street Food Market na Trgu Leona Štuklja.
Špes bo šele drugi direktor Narodnega doma Maribor, saj ga od ustanovitve leta 1992 vodi Vladimir Rukavina. Omenjeni zavod med drugim prireja Festival Lent in Festival Maribor ter je za Cankarjevim domom v Ljubljani drugi največji kulturno prireditveni center v Sloveniji. Poleg stavbe Narodnega doma ima v upravljanju še Dvorano Union, Vetrinjski dvor, Karanteno in Vodni stolp, po novem pa bo skrbel tudi za Center Rotovž.
Mestni svet je danes tudi odobril predlog za preklic statusa javne kulturne infrastrukture Vodnemu stolpu. S tem želi občina krepiti vlogo tega objekta na Lentu v turistični ponudbi mesta.
»Preklic statusa ne pomeni izbrisa kulturnega pomena Vodnega stolpa, opustitve njegovega varovanja ali prepovedi izvajanja kulturnih programov. Vodni stolp ostaja kulturni spomenik lokalnega pomena. A namesto zahteve, da mora biti objekt pretežno zapolnjen s kulturnimi programi, bo mogoče dejavnosti oblikovati širše in jih povezovati s turizmom, vinom, gastronomijo, dediščino in lokalnim gospodarstvom,« pojasnjujejo na občini.
Mestni svetniki in svetnice so se seznanili tudi s težavami pri usklajevanju občinskih podrobnih prostorskih načrtov z zahtevami varstva kulturne dediščine.
Mestni svet je po predstavitvi primerov sedmih gradbenih projektov v mestu večinsko podprl stališče, »da je treba varstvo kulturne dediščine pri pripravi prostorskih aktov zagotavljati na podlagi veljavnih varstvenih režimov, konkretno opredeljenih varovanih vrednot in ugotovljenih vplivov načrtovanih ureditev ter z jasnimi, sorazmernimi in izvedljivimi zahtevami, katerih pravna oziroma strokovna podlaga je obrazložena«.
»Cilj nikakor ni obiti varstva kulturne dediščine, ampak omogočiti zakonito, strokovno in učinkovito uskladitev,« je ponovila Maja Reichenberg Heričko iz sektorja za urejanje prostora.
