Mariborska osrednja tržnica beleži vse več obiskovalcev, a prodajalci na boljše pogoje in težko pričakovano streho še vedno čakajo.
Mariborska osrednja tržnica na Vodnikovem trgu je zlasti ob koncu tedna vse bolj živahna, med obiskovalci pa je po besedah upravljavcev tudi vse več mladih družin.
Kljub dobremu obisku in pestri lokalni ponudbi ostaja dolgoletna težava nespremenjena: prodajalci so še vedno izpostavljeni dežju, snegu, mrazu in poletni vročini.
O prihodnosti tržnice so spregovorili na dogodku iz serije Kako nastaja sodobni Maribor, kjer so razkrili tudi, kako daleč so načrti za pokritje prodajnega prostora in ureditev novega Food Cornerja.
Na mariborskih tržnicah okoli 180 prodajalcev
Vodja mariborskih tržnic Nataša Matijevič je pojasnila, da upravljajo šest zelenjavnih in dve cvetlični tržnici, največja med njimi pa je prav Osrednja tržnica na Vodnikovem trgu.
Na mariborskih tržnicah je registriranih okoli 180 prodajalcev, samo ob sobotah pa jih je na osrednji tržnici po njenih besedah mogoče našteti od 120 do 130.
Obiskovalcem želijo približati predvsem lokalne pridelke, tržnico pa ohranjati tudi kot prostor srečevanja in druženja.
Na njej skozi leto organizirajo med 20 in 30 različnih dogodkov v sodelovanju s kmetijskimi in gozdarskimi organizacijami, aktivi kmečkih žena, pridelovalci vrtnin in ekološkimi kmetovalci.
Na tržnico prihaja vse več mladih družin
Po besedah Matijevič se je po epidemiji koronavirusa spremenila tudi struktura obiskovalcev. Tržnica po njenih opažanjih ni več prostor, kamor bi prihajala predvsem starejša populacija.
Vse več je mladih družin, ki se pogovarjajo s pridelovalci, iščejo recepte in se zanimajo za izvor hrane. Z nakupom pri lokalnih ponudnikih pa, kot poudarja, kupci neposredno podpirajo tudi manjše kmetovalce in s tem lokalno prehransko samooskrbo.
Najbolj obiskani dnevi so sreda, petek, sobota in tudi nedelja, medtem ko je ponudba ob ponedeljkih, torkih in četrtkih nekoliko skromnejša.
K boljši dostopnosti naj bi pripomoglo tudi parkiranje. Prodajalcem je po nakupu garažne hiše omogočen lažji dostop do prodajnega platoja, kupcem pa je na voljo tudi brezplačno parkiranje na parkirišču ob fakulteti na Smetanovi ulici.
Pokritje tržnice ostaja največji zalogaj
Kljub vse boljšemu obisku ostaja odprto vprašanje pogojev, v katerih prodajalci na osrednji tržnici delajo. Ob dežju, snegu, mrazu in poletni vročini so namreč še vedno precej odvisni od vremena.
Matijevič je povedala, da rešitve za izboljšanje razmer že imajo.
»Zdaj smo pa na tem, da tržnico pokrijemo,« je dejala in pojasnila, da so podlage za paviljon in nadstrešitev pripravljene, vendar projekt še čaka na nadaljnje usklajevanje in potrebna soglasja.
Precej bolj kritičen je bil mariborski župan Saša Arsenovič, ki je zaradi dolgotrajnega postopka s prstom pokazal na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Po njegovih besedah je bila ureditev tržnice pred leti med prednostnimi projekti za porabo evropskih sredstev. Takrat naj bi že potekali sestanki z arhitekti, vendar do rešitve, ki bi omogočila gradnjo transparentnega oziroma pretežno steklenega objekta, še vedno niso prišli.
Arsenovič je dejal, da je razlog predvsem varstveni režim območja nekdanje glazije, ob tem pa bil do ravnanja zavoda precej kritičen. Po njegovih besedah sedanja ureditev tržnice ne odraža tega, kam se želi mesto razvijati, predvsem pa prodajalcem ne zagotavlja dovolj dobrih pogojev.
Dejal je, da bi si želel objekta, »kjer nikogar ne bi zeblo, bi bil vedno suh in mu ne bi bilo na soncu prevroče«.
Streha ima prednost, roka za gradnjo še ni
Projektiranje pokrite tržnice medtem poteka na podlagi že izdelane idejne rešitve, ki jo dopolnjujejo z dodatnimi vsebinami.
Po pojasnilih na dogodku pričakujejo končne rešitve še letos ali v začetku prihodnjega leta, nato pa bi lahko sledil investicijski cikel.
Kdaj bi lahko tržnica dejansko dobila streho, za zdaj še ni jasno.
»Absolutno ima prednost streha tržnice,« je ob tem poudaril direktor Mestnih nepremičnin Ranko Šmigoc.
Na vprašanje, ali bi se lahko gradnja začela že prihodnje leto, konkretnega roka ni navedel.
Food Corner precej bližje izvedbi
Bolj konkretni so načrti za tako imenovani Food Corner v nekdanjem mlečno-mesnem paviljonu. Gre za projekt Mestnih nepremičnin, pri katerem je projektiranje že precej napredovalo.
Šmigoc je pojasnil, da zaključujejo projektiranje strojnih instalacij, izvedbe pa se želijo lotiti prihodnje leto.
Ocenjena vrednost projekta je med 300.000 in 700.000 evri, odvisno od tega, kakšna bo končna ureditev.
»Tisto, kar pa imamo namen narediti, imamo narediti tako dobro, da bo to dejansko tudi res uporabljeno,« je dejal Šmigoc.
Na zgornji ploščadi je predviden še Art paviljon, namenjen predvsem mariborskim umetnikom in obrtnikom, ki bi tam lahko predstavljali in prodajali svoje izdelke.
