Obiskali smo sortirnico odpadkov na Teznu, kjer smo lahko si lahko ogledali postopek ločevanja odpadkov - Snaga jih je v letu 2025 zbrala za skupno 66.564 ton.
Na dogodku »Odpadki imajo prihodnost. Skupaj odločamo, kakšna bo.« so pri Snagi predstavili, kaj se z njimi dogaja po odvozu, zakaj je pravilno ločevanje tako pomembno in katere možnosti imajo za odpadke, ki jih ni mogoče več reciklirati.
Zanimivo sliko lanskega ravnanja z odpadki v Mariboru in okoliških občinah kažejo podatki za leto 2025. Skupno je bilo zbranih 66.564 ton komunalnih odpadkov, od tega je bilo 70 odstotkov odpadkov ločeno zbranih, 30 odstotkov pa je predstavljal tok mešanih odpadkov.
Od tega jih je bilo v sortirnici na Teznu, kjer tekoči trakovi tečejo od 6. do 14. ure, obdelanih 31.088 ton, pri čemer je 7111 ton mešane odpadne embalaže, preostanek pa predstavlja mešane komunalne odpadke.
V mešanih odpadkih tudi nevarni predmeti
V sortirnici se še vedno srečujejo z odpadki, ki tja ne sodijo. Vodja službe zbiranja in odvoza odpadkov Damjan Lorber je opozoril predvsem na ostanke hrane, elektronske naprave z baterijami, igle, barve in topila.
Takšni odpadki niso problematični le z vidika nadaljnje obdelave, temveč lahko predstavljajo tudi nevarnost za zaposlene. Baterije lahko zaradi mehanskih poškodb povzročijo požar, ostre predmete pa lahko delavci pri ročnem delu spregledajo in se z njimi poškodujejo.
Ključno je, kaj naredimo že doma
Direktor Snage Vito Martinčič je ob tem poudaril, da odpadek z odlaganjem v zabojnik svoje poti ne konča.
Prav pravilno ločevanje na mestu nastanka pomembno vpliva na to, kaj bo z odpadkom mogoče narediti pozneje.
»Statistični podatki kažejo, da nam gre iz leta v leto bolje. Že skoraj 65 odstotkov vseh zbranih komunalnih odpadkov namreč zberemo ločeno po frakcijah.
Čeprav človek nikoli ne bo mogel tako dosledno in natančno ločevati odpadkov kot stroj, pa se odgovoren odnos do odpadkov prične pri nas doma«
Kaj bo z odpadki, ki jih ni mogoče več reciklirati?
V Mariboru trenutno vsako leto izvozijo približno 17- do 18 tisoč ton nereciklabilnih odpadkov. Velikokrat gredo tudi zelo daleč na sever, saj v bližini ni dovolj zmogljivosti za njihovo nadaljnjo obdelavo. Po besedah predstavnikov Snage cena obdelave oziroma odstranjevanja znaša okoli 214 evrov na tono.
Ena od možnosti je energijska izraba odpadkov. o kateri je bilo v preteklosti že veliko nasprotujočih si mnenj. Odpadke, ki jih ni mogoče več reciklirati, bi lahko uporabili za proizvodnjo energije, sežigalnica pa bi stala v neposredni bližini sortirnice.
Projekt je trenutno še v vedno v postopkih. Po junijski javni predstavitvi je bilo treba dopolniti dokumentacijo, potekajo pa tudi priprave na okoljsko presojo. Predvideno je spremljanje kakovosti zraka in podtalnice, podatki pa naj bi bili vključeni v nadaljnjo presojo vplivov projekta.
»Novo vodstvo ministrstva je sprožilo revizijo večih postopkov, med drugim tudi revizijo postopka za oddajo koncesije. Ko se bo zaključila, pričakujemo nadaljevanje pogajanja, kar pričakujemo, da se bo zgodilo proti koncu leta.«
